Če smo v prvem srečanju pred tednom dni spremljali, kako skušajo nevrološke znanosti razumeti mehanizme delovanja glasbe na možgane v primeru trdovratne epilepsije, se nam danes odpira pogled v čas, ko stroka ni imela na voljo tehničnih znanj in možnosti opazovati človekove bolezni do najdrobnejših molekularno genetskih in mikrostrukturnih podrobnosti, dojela pa je, kje je pomen bolezni v družbenem okolju, njene odvisnosti od družbenogospodarskih in kulturnih dejavnikov in se je na to odzvala tam, kjer je zaznala problem: v družbi, v človekovem okolju, marginalnih življenjskih situacijah in neprepoznanih posebnih potrebah velikega števila ljudi vseh starosti (pri razvojno motenih otrocih, alkoholikih, starih).
Kako si je pri tem pomagala z glasbo, kakšne smeri raziskovanja in razvoja so se pri tem odprle, kaj je ostalo od pionirskih časov? V naslednjih oddajah bomo gostili predstavnike različnih smeri, ki jih ta stroka ubira. V spomladanskem ciklusu pa pričakujemo tudi pogovor o tem, kakšne dokaze o tem delovanju so zbrale nevrološke stroke, predvsem nevrofiziologija in nevropsihologija in s tem dodatno utemeljili identiteto in veljavo glasbene terapije.
Najprej pa se bomo ozrli k začetkom: nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik je pred mikrofon povabil profesorja dr. Darka Breitenfelda, specialista nevropsihiatra, uglednega socialnega psihiatra alkohologa, ki je še aktivno vključen v delovanje klubov zdravljenih alkoholikov v Zagrebu; zgodovinarja medicine, ki so ga zanimale bolezni velikih glasbenih ustvarjalcev in pionirja muzikoterapije v tem delu Evrope. Vabljeni k poslušanju.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Dr. Darko Breitenfeld, mednarodno ugledni socialni psihiater in alkoholog, o pionirskih poteh evropske muzikoterapije
Če smo v prvem srečanju pred tednom dni spremljali, kako skušajo nevrološke znanosti razumeti mehanizme delovanja glasbe na možgane v primeru trdovratne epilepsije, se nam danes odpira pogled v čas, ko stroka ni imela na voljo tehničnih znanj in možnosti opazovati človekove bolezni do najdrobnejših molekularno genetskih in mikrostrukturnih podrobnosti, dojela pa je, kje je pomen bolezni v družbenem okolju, njene odvisnosti od družbenogospodarskih in kulturnih dejavnikov in se je na to odzvala tam, kjer je zaznala problem: v družbi, v človekovem okolju, marginalnih življenjskih situacijah in neprepoznanih posebnih potrebah velikega števila ljudi vseh starosti (pri razvojno motenih otrocih, alkoholikih, starih).
Kako si je pri tem pomagala z glasbo, kakšne smeri raziskovanja in razvoja so se pri tem odprle, kaj je ostalo od pionirskih časov? V naslednjih oddajah bomo gostili predstavnike različnih smeri, ki jih ta stroka ubira. V spomladanskem ciklusu pa pričakujemo tudi pogovor o tem, kakšne dokaze o tem delovanju so zbrale nevrološke stroke, predvsem nevrofiziologija in nevropsihologija in s tem dodatno utemeljili identiteto in veljavo glasbene terapije.
Najprej pa se bomo ozrli k začetkom: nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik je pred mikrofon povabil profesorja dr. Darka Breitenfelda, specialista nevropsihiatra, uglednega socialnega psihiatra alkohologa, ki je še aktivno vključen v delovanje klubov zdravljenih alkoholikov v Zagrebu; zgodovinarja medicine, ki so ga zanimale bolezni velikih glasbenih ustvarjalcev in pionirja muzikoterapije v tem delu Evrope.
