Poleg Christopherja Plummerja pa je ta teden, prav na slovenski kulturni praznik, umrl še en velikan svetovnega filma, scenarist in romanopisec Jean-Claude Carrière.
Poleg Christopherja Plummerja pa je ta teden, prav na slovenski kulturni praznik, umrl še en velikan svetovnega filma, scenarist in romanopisec Jean-Claude Carrière. Scenaristi so iz neznanega razloga manj prepoznavni člani filmskih ekip - Jean-Claude Carrière je nekoč izjavil:
"Če želiš slavo in čudovit kip samega sebe, ne postani scenarist. Scenarist izgine. Dela v senci."
Ne glede na to je prav Carrière eden tistih, ki jim je uspelo vstopiti v zavest širše množice ljudi prav kot scenarist – najbrž tudi zaradi dolgoletnega dela in sodelovanja s filmskimi legendami, kot sta Luis Bunuel in Miloš Forman.
Vse se je začelo, ko je Carrière srečal Pierrea Étaixa, sicer prvega pomočnika Jacquesa Tatija; z Étaixom sta ustvarila film Vesela obletnica in zanj leta 1963 prejela oskarja. Istega leta se je začelo Carrièreovo devetnajstletno sodelovanje z Luisom Bunuelom. Najprej sta skupaj napisala scenarij za film Dnevnik služkinje z Jeanne Moreau v glavni vlogi, sam Carrière pa se je v njem pojavil tudi v vlogi vaškega duhovnika. Sledili so filmi Lepotica dneva, Rimska cesta, Fantom svobode in Ta mračni predmet poželenja, njun film Diskretni šarm buržoazije, ki je prejel tujejezičnega oskarja, pa je ameriška Akademija nominirala tudi za najboljši izvirni scenarij. Carrière je v svojem šaljivem slogu o sodelovanju z Bunuelom med drugim povedal:
"Rekel je, da je delal z mano zato, ker je razumel moj glas. Vse, kar sem rekel, ni imelo smisla, vendar me je vsaj razumel."
Zelo uspešno je bilo tudi Carrièreovo sodelovanje z Milošem Formanom, skupaj sta ustvarila Formanov nepozabni ameriški prvenec Slačenje, priredbo Nevarnih razmerij z naslovom Valmont in Gojeve prikazni. In kakšen je bil Carrièreov pogled na scenaristično umetnost:
"Najboljši način, da postaneš scenarist je, da skromno sodeluješ v procesu ustvarjanja filma. Seveda pa moraš imeti zamisli. Delo scenarista ni samo napisati film in vedeti vse o tehničnih podrobnostih stvari: o zvoku, podobah, montaži. Njegovo delo, njegova vloga, je iskati nove zamisli. To je zelo pomembno. Biti sposoben ponuditi šopek različnih zamisli."
Ob tem dodajmo, da je v slovenščino prevedeno njegovo teoretično delo o pisanju scenarijev, Scenaristova vadnica.
Carrière je nazadnje sodeloval pri filmih Philippa in Louisa Garrela Sol solza in Zvesti mož. Toda končajmo raje s … začetkom: najprej je delal pri risankah, pisal romane, kratke zgodbe in drame, vse dokler ni srečal slavnega filmarja in komika Jacquesa Tatija, po katerem nič ni bilo več tako, kot je bilo.
