Matevž Jerman že dolga leta spremlja festival in je hkrati programski direktor sorodnega festivala pri nas z imenom FeKK.

Festival v Clermontu - Ferrandu je pogosto oklican za Cannes kratkega filma. Če to oznako nekoliko parafraziramo, lahko mirno rečemo, da je zmaga v Clermontu -Ferrandu za kratki film enakovredna zmagi celovečernega v Cannesu. In 43. ‒ tokrat spletna ‒ izdaja največjega festivala kratkega filma na svetu se bo v zgodovino slovenskega filma prav gotovo vpisala z zlatimi črkami kot izdaja, na kateri je Katarina Rešek - Kukla osvojila grand prix in slovenski kratki film postavila v svetovni vrh.

Njen triindvajsetminutni igrani film Sestre pripoveduje o treh prijateljicah fantovskega videza, ki trenirajo borilne veščine in se na ulici postavijo zase. Gre za svojevrsten manifest, ki kliče k opolnomočenju. Kukla v filmu znova poudarja naklonjenost do marginaliziranih in diskriminiranih posameznic, ujetih v trhle okvire postpatriarhalne družbe in rigidnih spolnih vlog. Vse to je z dovršeno videospotovsko govorico združila v visoko estetizirani, navdihujoči in boleče aktualni tour de force, ki ga je prepoznala in nagradila tudi mednarodna žirija.

Sestre so tako slavile v osrednjem mednarodnem tekmovalnem programu, v katerega se je letos uvrstilo 78 filmov z vsega sveta, ki so jih selektorji izbrali izmed skoraj sedem tisoč prijavljenih. Zmagovalni film mednarodnega programa v Clermontu - Ferrandu avtomatično postane tudi kandidat za nominacijo za kratkometražnega oskarja. Vse omenjeno je vsekakor najboljša popotnica za festivalsko pot Kuklinega filma, za katerega se zanimajo tudi veliki mednarodni distributerji.

Enakovredna filmskemu programu pa je v Clermontu - Ferrandu tudi znamenita filmska tržnica, ki ob festivalu združuje in mreži ključne mednarodne ustvarjalce s področja kratkega filma. Del tržnice je bil že osmo leto zapored tudi Slovenski filmski center, ki je skrbel za promocijo aktualne bere domače kratkometražne produkcije.

Slovenski projekti so letos v Clermontu - Ferrandu znova zaznamovali tudi koprodukcijski forum Euroconnection, ki izbranim filmom v nastajanju omogoča predstavitev pred potencialnimi mednarodnimi koproducenti. Med skrbno izbranih trinajst projektov iz različnih evropskih držav se je uvrstil tudi kratkometražni projekt Turist režiserja Luna Sevnika in producenta Roka Bička, ki si je že prej pridobil finančno podporo za produkcijo od Slovenskega filmskega centra in manjšinsko podporo Hrvaškega avdio-vizualnega centra. Projekt ima velik potencial in ga bo vsekakor treba pozorno spremljati tudi v prihodnje.

Skratka, letošnji Clermont-Ferrand prav gotovo pomeni velikanski preskok za Kuklo in velik korak za slovenski kratki film. Njegova sedanjost in prihodnost se v luči tovrstnih uspehov zdita svetli, to pa je v časih, ki so filmu in kulturi na splošno izrazito nenaklonjeni, še toliko bolj čudežno in dragoceno.

Matevž Jerman