Po cerkvenem prazniku Gospodovega razglašenja ali po ljudsko Svetih treh kraljev vas v oddaji Glasba in sveto vabimo k poslušanju glasbe, ki je namenjena za ta dan. Dogodek, ko so modri z Vzhoda priznali Jezusa za mesijanskega kralja in ga razglasili med rojaki, je seveda navdihujoč že sam po sebi; evangeljsko pripoved, ki se leto za letom bere pri praznični maši, pa je dopolnila in pesniško olepšala še legenda: Modri naj bi Detetu darovali tri darove: zlato kot vélikemu kralju, kadilo kot pravemu Bogu in miro kot umrljivemu človeku; ljudska domišljija je dala vsak dar v roke drugemu. Zgodaj je določila tudi njihova imena; tá so se skozi čas spreminjala do današnjih oblik – Gašper, Miha (ali Melhior) ter Boltežar (oz. Baltazar).
O vsem tem pojejo tudi številne ljudske, ponarodele in umetne pesmi.
Dogodek, ko so modri z Vzhoda priznali Jezusa za mesijanskega kralja in ga razglasili med rojaki, je navdihujoč že sam po sebi, pritegnil pa je tudi številne skladatelje.
Po cerkvenem prazniku Gospodovega razglašenja ali po ljudsko Svetih treh kraljev vas v oddaji Glasba in sveto vabimo k poslušanju glasbe, ki je namenjena za ta dan. Dogodek, ko so modri z Vzhoda priznali Jezusa za mesijanskega kralja in ga razglasili med rojaki, je seveda navdihujoč že sam po sebi; evangeljsko pripoved, ki se leto za letom bere pri praznični maši, pa je dopolnila in pesniško olepšala še legenda: Modri naj bi Detetu darovali tri darove: zlato kot vélikemu kralju, kadilo kot pravemu Bogu in miro kot umrljivemu človeku; ljudska domišljija je dala vsak dar v roke drugemu. Zgodaj je določila tudi njihova imena; tá so se skozi čas spreminjala do današnjih oblik – Gašper, Miha (ali Melhior) ter Boltežar (oz. Baltazar).
O vsem tem pojejo tudi številne ljudske, ponarodele in umetne pesmi.
