Pravljice iz zapuščine Frana Milčinskega.
V naslednjih treh tednih bomo prisluhnili pravljicam Frana Milčinskega po izboru preizpraševalke ljudskega izročila Anje Štefan in v interpretaciji članov umetniškega ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Milčinski je v Življenjepisu mojega peresa o njihovem nastanku zapisal: »Zaradi dece – svoje in druge – sem se lotil tudi pravljic. Tiste dni se ni našlo v naših knjigarnah kaj domačih pravljic, razen onih v najpreprostejših Turkovih in Giontinijevih izdajah. Krmili so nam našo deco vobče le z okornimi prevodi Sneguljčice in Pepelke. Pa sem se z vnemo spravil na delo, da priredim izbor slovenskih pravljic. Najprej sem v roko vzel pravljiške snovi iz slovenskih narodnih pesmi. Iz neštetih inačic sem po svoje uredil dvajset pravljičnih snovi. Ob tem sem pazil, da jezik ni bil banalen in papirnat. Pesniške prispodobe sem si izposojal še iz drugih narodnih pesmi in pravljic, ki nisem bil uporabil njihovih snovi. (…) Prvi zbirki pravljic je sledila druga: Tolovaj Mataj. Te pravljice so izbrane in urejene iz gradiva, zabeleženega v Kresu, Glasniku, Zvonu, Valjavcu, rokopisih itd. Tudi s to ureditvijo je bilo dokaj dela.«
Milčinski je knjigo Pravljice izdal leta 1911, Tolovaja Mataja pa leta 1917. Izbor, ki vam ga bomo ponudili v naslednjih treh tednih, zajema iz obeh. Začenjamo ga s kratko hudomušno pravljico o laži in njenem ženinu. Kajti – kot zapiše Breda Slodnjak – »Milčinski se je znal vedro in sproščeno nasmejati tistemu, kar je bilo v resnici smešno. Bil pa je obenem globoko resen človek, ki je trezno in kritično gledal na politično, družbeno in kulturno življenje svojega časa ter z nejevoljo in bolestjo ugotavljal njegove napake.«
Pravljico Laž in njen ženin bere dramska igralka Ajda Toman.
