Aktualno

Kako zveni književnost? Tako kot imaginarna prvoosebnost

"Če gre pri rabi prve osebe ednine za ogledalo, potem ne pišem avtofikcije. Če pa je to prvo osebo mogoče razviti v imaginarnost, potem jo pišem," je o avtofikciji prepričana francoska pisateljica Christine Angot

ebook-5066154_1920
foto: Pixabay/CavalryLu

Razmerje med avtofikcijo in imaginarnostjo je tudi nekakšna rdeča nit tega tedna literarnih oddaj na Radiu Slovenija. Že v nedeljo 10. januarja, začenjamo s Humoresko tega tedna ob 14.05, v kateri nastopa, kdo drug, Branko Gradišnik. Avtor znanstvenofantastične in satirične proze, številnih potopisov in dveh filmskih scenarijev ter prevajalec z raznovrstnim opusom - od Dickensa do Nabokova in Tolkiena - s  fanatično vnemo raziskuje jezikovna vprašanja in skrbi za zdravo telo. Jezik in srce pa sta tudi temi sklepnega dela humornega potopisa Strogo zaupno na Irskem. Mimogrede - ta teden je Branko Gradišnik praznoval sedemdesetletnico.

V oddaji Spomini, pisma in potopisi ob 19.00 Werner Herzog pripoveduje O hoji v ledu. Nemski filmski režiser je novembra 1974 izvedel, da je njegova mentorica Lotte Eisner, pisateljica, filmska kritičarka in kuratorka, ki je živela v Parizu, na smrt bolna. Sklenil je peš premagati pot od doma do Pariza v malce mističnem prepričanju, da jo bo z močjo svoje volje in s tem podvigom prisilil živeti. Spotoma si je zapisoval, kaj je videl, kaj je doživel in kako se je počutil, od telesnih nevšečnosti do trenutkov zanosa.

Med svetovi

V nedeljo zvečer v oddaji Literarni portret ob 22.05 raziskujemo, kako je videti svet posameznika, katerega telo pripada eni kulturi, glava pa drugi? Junaki kratkih zgodb in romanov maroškega avtorja Fouada Larouija (1958) mrzlično iščejo odgovor na to vprašanje. Fouad Laroui – na Cambridgu je sicer doktoriral iz ekonomije – je večkrat nagrajeni frankofoni avtor, znan pa je tudi po eseju O islamizmu: osebna ovržba verskega totalitarizma, s katerim se pridružuje intelektualni debati o islamu ter radikalizaciji.

V ponedeljek, 11. januarja, lahko v Literarnem nokturnu ob 23.50 poslušate roman Inkognito. Gre za prvi roman madžarskega avtorja oziroma avtorice Tiborja Noé Kiss, v katerem odkrito spregovori o transspolnosti, izkušnjo iskanja svoje lastne spolne identitete pa poda tudi prek jezikovnega preigravanja – namreč tako, da o sebi sem in tja piše kot o moškem, ponekod spet kot o ženski. V slovenščino je roman prevedla Gabriella Gaal.

Znana in neznana Berta Bojetu Boeta

Literarni večer ob 21.00 v torek, 12. januarja, bo namenjen znani in neznani Berti Bojetu Boeta. Ob njej verjetno najprej pomislimo na njena romana Filio ni doma in Ptičja hiša ter na njeno pesniško zbirko Žabon. Literarni večer, ki ga je pripravil umetničin sin, prevajalec in zgodovinar dr. Klemen Jelinčič Boeta, je dragocen zato, ker bo dopolnil to splošno znano podobo avtorice z njenimi manj znanimi dramskimi in lirskimi deli.

Pisatelj in dramatik Franz Grillparzer je pomembno zaznamoval avstrijsko književnost 19. stoletja. Rodil se je 15. januarja 1791 na Dunaju. Študiral je pravo, sprva je bil učitelj, nato pa v državnih službah. Uveljavil se je predvsem kot dramatik - njegove igre so uprizarjali  po vsej Avstriji in tudi v Nemčiji; od osemdesetih let 19. stoletja je užival veljavo tudi med Slovenci, postavljali so ga ob bok Goetheju in Schillerju, njegove igre Sapfo, Prababica in Ljubezni in morja valovi so igrali tudi v slovenskih gledališčih.

Zato je presenetljivo, da smo prvi prevod Grillparzerjevega pisanja v slovenščini - noveli Revni goslar in Sendomirski samostan (nastali sta 1848 in 1817) - v knjižni obliki dobili šele pred 10. leti. V Literarnem nokturnu ob 23.50 v četrtek, 14. januarja, lahko slišite odlomek iz Revnega goslarja v prevodu Ane Jasmine Oseban. Prvoosebna pripoved je umeščena na Dunaj v predmarčnem času. Ob proščenju pripovedovalec v množici ugleda nenavadno pojavo - goslarja, ki igra popolnoma drugače kot drugi.

Prvoosebna imaginarnost

Med imeni sodobnega francoskega romanopisja gotovo izstopa Christine Angot. Literarna kritika njena dela uvršča med avtofikcijo. Sama je do tega zadržana, kot je razvidno iz uvodnega citata. V kritiško in bralsko ospredje je Christine Angot prišla leta 1999 s svojim sedmim delom – romanom Incest, v katerem je ponudila nefiltriran vpogled v izkušnjo incesta. Z drugačnim pripovednim pristopom je to izkušnjo ubesedila tudi v romanu Teden dni počitnic, ki je izpisan v nekakšnem negativu, s čimer je avtorica pokazala, kako zelo je literarna resničnost odvisna od pripovednega gledišča, zapiše avtor Literarnega večera v četrtek, 14. januarja, ob 21.05 (Prvi)  Andrej Pleterski. Ta dodaja, da roman po mnenju Christine Angot ni pričevanje, zato gre, kar sama piše o družbi, razumeti kot politično. Ob tem velja še pripomniti, da zanjo “v književnosti ni ne morale ne odgovornosti”.

Napoved romana Napol morilke

Roman Napol morilke avtorice Jedrt Lapuh Maležič spremlja tri generacije slovenskih begunk, ki se na begu pred fašističnim režimom iz Trsta najprej preselijo v Istro k sorodnikom, nato pa jih pod okrilje vzame mariborska družina. Intimna zgodba o notranjem ubežništvu je ubesedena v likih Marine, ki jo zagrizeno verna mama kruto pretepa, a sta vendarle neločljivi, in njene hčere Zorke, ki odrašča v samoniklo upornico.

Roman Napol morilke, izšel bo v letu 2021, nakazuje tudi primerjavo z današnjo obravnavo begunstva in domoljubja. Predstavljamo ga v oddaji Izbrana proza v soboto, 16. januarja, ob 18.00.

Sarival Sosič, učitelj glasbene vzgoje, diplomirani komparativist, profesor umetnostne zgodovine in doktor znanosti, se je v zadnjih štirih letih podpisal pod tri romane in prvi med njimi, Starec in jaz, je bil nominiran tudi za nagrado kresnik. Dela, med seboj tesno prepletena, ob drugem razpirajo tudi temo umetnosti, njeno vlogo v življenju posameznika in družbi kot celoti. Glasba kot motiv in tema nastopa tudi v Sosičevi kratki zgodbi O lužah, očeh in kozi, ki jo predstavljamo 16. januarja v Literarnem nokturnu ob 23.50. Kratka zgodba izhaja iz sveta, v katerem življenje izgublja pomen, med ljudmi pa se razrašča razdalja.

Spored literarnih oddaj med 10. in 16. januarjem

  1. januar

Humoreska tega tedna – 14.05
Branko Gradišnik: Jezik in srce
Spomini, pisma in potopisi – 19.00
Werner Herzog: O hoji v ledu
Literarni portret – 22.05
Fouad Laroui
Literarni nokturno –23.50
Abdulah Sidran: Pesmi

  1. januar

Literarni nokturno –23.50
Tibor Noé Kiss: Inkognito

  1. januar

Literarni večer – 21.00
Znana in neznana Berta Bojetu Boeta
Literarni nokturno – 23.50
James Joyce: Komorna glasba (ob 80. obletnici smrti)

  1. januar

Literarna matineja – 11.05
Tanja Petrič: Prevajalec mora biti predvsem bralec
Literarni nokturno –23.50
Albert Ostermier: Za začetek noči

  1. januar

Literarni nokturno – 23.50
Franz Grillparzer: Revni goslar (ob 230. obletnici rojstva)
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Christine Angot

  1. januar

Literarni nokturno – 23.50
Osip Mandelštam: Pesmi (ob 130. obletnici rojstva)

  1. januar

Izbrana proza – 18.00
Jedrt Lapuh Maležič: Napol morilke
Literarni nokturno – 23.50
Sarival Sosič: O lužah, očeh in kozi