Avtorica recenzije: Tonja Jelen
Bereta Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.
Ljubljana : Književno društvo Hiša poezije
Marko Kravos je v pesniški zbirki Matični vosek s podnaslovom pesmi in beležke prikazal trenutno obdobje na zanj značilen način – z ironijo. Tokratna problematika je koronski čas, čas, ki je s njegovega vidika poln vprašanj, kritike in tudi posmeha. Pesnik, otroški pripovednik, esejist in prevajalec sicer zahaja tudi v aktualno problematiziranje, ki pa je dovolj premišljeno in umerjeno. Zanimiva dodatka sta Pesnik bralcu in dopis o oddani zbirki, poimenovan Pismo uredniku.
Pesmi in beležke so razporejene na lihe in sode strani. Čeprav je avtor v pismu uredniku Ivanu Dobniku zapisal, da dvomi o objavi dodanih beležk, te vendarle pomembno odsevajo pesnikovo razmišljanje o ustvarjanju. V beležkah, ki so na levih straneh, so zapisani razmisleki o nastajanju poezije in odnosu do jezika in celotnega literarnega sistema. Prikazujejo tudi Kravosov pesniški postopek. Avtor na primer utemeljuje, kako imenuje oziroma ne naslovi pesmi:
»Pesem naj ima / kazalko, ključno besedo na koncu, ki napeljuje, ne pa narekuje.«
Kazalka pa ni edino poimenovanje, saj Kravos pesmi iz koronskega obdobja imenuje koronarke. Svoj slog označuje kot markovke, z oznako, da so sveže, naravne in domače. S tega vidika je avtor verjetno ironičen in ne posega po ideoloških ali tržnih načelih. Tudi če primerjam njegove druge pesniške zbirke, te ne vključujejo odvečnega patosa, na primer zaradi pesnikovega bivanja v Trstu.
Pesmi so razdeljene na štiri dele, in sicer Ob svitu, Dnevne, Čez noč in V somraku. Po zunanji formi, to je šest verzov, Kravos sledi zbirkama iz leta 2017 Zlato ustje in Kot suho zlato. Če zbirko Matični vosek primerjam z zadnje omenjeno, je ta kljub občasnemu neposrečenemu preigravanju z besedami veliko bolj premišljena in dovršena. Prav raziskovanje jezika, predvsem razčlenjevanje besed, ne daje večje estetske ali spoznavne razsežnosti. To sta na primer para čebele – bele, ose – bose. Bolj zanimivo in dodelano je tvorjenje neologizmov, kot so travičnost, štejež, slovenjeg spol, vzgibnik in vonjar.
Kravos še vedno ostaja najbolj vitalističen prav tam, od koder črpa svojo poezijo. To sta humor in družbena kritika. Tudi za to obdobje sta še kako dobrodošla, in tako pesnik ne ostaja nič kaj prizanesljiv do politike in trenutnega sistema, svojevrstne primerjave najde tudi z nošenjem mask. Še posebej dobro intenziteto ima prvi cikel, v katerem avtor poetološko ocenjuje koronsko krizo. Na to tematiko sem bila v razdelku s pesmimi najbolj pozorna. Gre za prikaz obdobja, ki povzroča vse več stisk in zastavlja veliko vprašanj z različnih področij. Avtor opozarja na okolijske spremembe, namiguje na novo, skoraj nevidno vojno, vzporednice pa je mogoče potegniti s Camusovo Kugo.
Za prvo svetovno vojno nastopi še druga,
velike vojne živijo na véliki nogi!Glodavcev ne zmoti pogodba za mir
z zlato vezavo, s pečatom iz rdečega voska.Tretja pride, ko bo svet v varni kletki epidemije!
Na pregretem planetu podgane lepo preživijo.V TRETJE
Pesem V tretje je tako jasen primer pesmi, ki zgoščeno poudarja več tematik te zbirke. Pesmi Marka Kravosa iz zbirke Matični vosek so z dobršno mero kritičnosti in humorja prikaz današnjega časa tudi z druge strani, kot pa nam je predstavljena in približana v splošnem. Prav tako so pomembne živost in zanimive jezikovne novotvorbe. Zmoti pa podatek v pismu bralcu, v katerem je zbirka poimenovana Mavrični vosek in ne Matični vosek. Opazne pa so tudi beležke, ki so pomemben vpogled v Kravosovo pesnjenje. Oba dela, tako beležke kot pesmi, se v zbirki spretno dopolnjujeta.
