O odlični knjigi pripoveduje njena prevajalka Mita Gustinčič Pahor.
Na kaj pomislite, ko slišite ali preberete ime Selma Lagerlöf? Na njen mladinski roman Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona? Na njen roman Gösta Berling? Na Nobelovo nagrado? Na njeno stransko vlogo v romanu Milana Dekleve z naslovom Telo iz črk? Seveda so vsi ti odgovori legitimni, toda obstaja visoka verjetnost, da boste potem, ko boste prebrali njen roman Cesar Portugalije, ob njenem imenu pomislili prav na ta roman. Zakaj? Zato ker je odlična miniatura v najboljšem pomenu besede. Ker pisateljica pripoveduje zelo preprosto, učinki njene pripovedi pa so še kako sugestivni. Ker pripoveduje o preprostem človeku, kateremu postavi spomenik. Ker sicer pripoveduje o enem človeku, toda hkrati ustvari celo galerijo še kako človeških likov. Ker … Naslovni junak romana (pisateljica ga sicer označi za pripoved) je preprosti dninar Jan, pripoved pa se začne v drugem desetletju dvajsetega stoletja. Jan živi svoje življenje kot tlako brez veselja, radosti vse do trenutka, dokler se ne zgodi največji čudež v njegovem življenju – njegova žena Katrin rodi hčerko Klaro Gullo. Nekdo, ki je bil prej nergač, nejevoljnež in kar je še podobnih oznak, se spremeni od nog do glave. Njegova hči postane smisel njegovega življenja, središče njegovega vesolja, svetloba dne in vir navdiha. Poglavja, v katerih pisateljica pripoveduje o Janovi ljubezni do hčerke, so antološka hvalnica očetovstvu. Toda pisateljica se ne zadovolji s premočrtno pripovedjo, ampak psihološko verjetno razvije tudi temno stran očetove ljubezni do hčerke. Več o enem izmed najlepših prevodnih romanov iztekajočega se leta bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala prevajalka in avtorica spremne besede Mita Gustinčič Pahor. Nikar ne zamudite.
