Glasovi svetov

Najboljši evropski projekt varstva narave je slovenski DinAlp Bear

Medovarni smetnjaki, varnostne ograje, pastirski psi in veliko sodelovanja z lokalnim prebivalstvom so temelji uspešnega sobivanja z medvedom

Rjavi medved_Foto.Miha Krofel LIFE DINALP BEAR
foto: Miha Krofel/Life DinAlp Bear

V okviru evropskega zelenega tedna, ki je potekal prejšnji teden, so že štirinajsto leto izbirali najboljše projekte programa Life; programa, prek katerega Evropska unija financira ukrepe varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. Na področju varstva narave je bil letos za najboljšega izbran projekt DinAlp Bear, projekt celovitega upravljanja in varstva rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah. Ker je odnos človeka do medveda pri njegovem ohranjanju ključen, je bilo v okviru tega projekta veliko pozornosti usmerjene prav v iskanje načinov za uspešnejše sobivanje.

»Lotili smo se iskanja težav na lokalnem nivoju, na terenu, intenzivno smo pristopili do rejcev, ki so imeli težave z medvedi, in iskali rešitve za njih. Pomemben je tudi mednarodni vidik, intenzivno sodelovanje s sosednjimi državami pri upravljanju z medvedi ter monitoring,« našteva ključne uspehe projekta DinAlp Bear vodja projekta Rok Černe z Zavoda za gozdove.

Številne rešitve, ki so v okviru projekta nastale, so se v praksi odlično izkazale; od medovarnih smetnjakov, ki medvedom onemogočajo dostop do odpadkov, varnostnih ograj in pastirskih psov. Naslavljanje ključnih razlogov za konflikte in sodelovanje s prebivalstvom, ki z medvedi živi, je glavni razlog, da se v zadnjih letih število konfliktov ne povečuje. Oziroma se ne povečuje toliko, kot se povečuje število medvedov. Trenutno jih je po ocenah okoli 1000, kar je približno dvakrat več kot pred desetimi leti.

V Sloveniji nimamo divjine, toleranca lokalnega prebivalstva je ključna

A medtem ko v svetu Slovenija velja za zgled uspešnega upravljanja z medvedi, se v javnosti po eni strani krepi nestrinjanje z odstrelom, kot načinom omejevanja števila medvedov, po drugi pa je vse več tudi tistih, ki menijo, da je medvedov že preveč.

»Za uspešno sobivanje z medvedom je ključen dialog med vsemi; od rejcev, naravovarstvenikov do upravljalcev in raziskovalcev. To je zelo zahtevna naloga. Dialog je takšna premična tarča. A pomembno je, da se dialog nadaljuje,« poudarja dr. Tomaž Skrbinšek.

Prostor, kjer pri nas živi medved, je razdrobljen. Gozd se neprestano prepleta s kulturno krajino. Zaradi naraščanja števila medvedov v zadnjih letih število konfliktov narašča. Dobri ukrepi sicer prispevajo k zmanjševanju konfliktov, analize pa kažejo, da je težav z medvedi največ na območjih, kjer je veliko kulturne krajine in tam, kjer medvedov (še) niso vajeni.

»Ključno je, da ljudem, ki živijo na območjih, kjer je medved razširjen, sobivanje omogočimo. Črta je lahko zelo tanka med tem, kdaj lahko govorimo o sobivanju in kdaj je konfliktov preveč. Zato je potreben strpen dialog,« pravi tudi Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov na Zavodu za gozdove.

 

To je le nekaj poudarkov iz oddaje Glasovi svetov. Vabljeni k poslušanju.