Karakterji in osebe so tisti, ki delajo zgodbo, jaz sem samo zapisovalec (tako avtor zelo dobrih kratkih zgodb).
Leta 2009 je Boris Kolar prijetno presenetil z romanom Iqball hotel, dobrih deset let pozneje pa je z zbirko kratkih zgodb s preprostim naslovom Trinajst ponovno dokazal, da je avtor, vreden branja. Naslov, ki sporoča bralki in bralcu, koliko zgodb vsebuje zbirka, je na mestu. Zgodbe so namreč zelo zelo različne, in to je zagotovo ena izmed njihovih odlik. Čeprav avtor v intervjuju pove, da zgolj zapisuje zgodbe, so zgodbe odlično napisane, so hkrati žive in literarne. V njihovem ospredju so pogosto pojavi, ki jih v vsakdanjem življenju ne opazimo, na primer vonj, pomembno vlogo v zgodbah odigrajo tudi živali, toda morda je temeljna značilnost objavljenih zgodb avtorjev smisel za pripoved, ki je na pogled zelo sproščena in vendar natančno odmerjena, ležerna in hkrati učinkovita. K prepričljivosti zgodb precej prispeva tudi njihova poudarjena in spretno izpeljana vizualna razsežnost, nekatere izmed objavljenih zgodb pa so berljive oziroma gledljive kot film, na primer Zlata medalja. Več o zbirki je njen avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
