Skladatelj tedna

Anton Lajovic in njegov čas /2/

V vokalni glasbi je bil velik mojster in je daleč presegel vse, kar je v tej zvrsti do takrat nastalo v slovenski glasbi.

1508745378-lajovic-1-759x1024
Anton Lajovic
foto: ars.rtvslo.si

Bil je to namreč čas, ko je imela slovenska beseda, hkrati s prebujanjem narodne zavesti, še posebej pomembno mesto. Znanje klavirske igre in harmonije, ki ga je Lajovic pridobil pri Mateju Hubadu, je bilo zelo koristno, potem ko je na dunajskem konservatoriju študiral kontrapunkt in kompozicijo. A ljubezni do vokalne glasbe se v tistem času, kot rečeno, ni bilo težko navzeti, nemara pa je k temu vsaj delno prispevala tudi »šola« pri Hubadu. Lajovic, sicer vnet zagovornik slovenske instrumentalne glasbe, čeprav vanjo po številu skladb ni prispeval ravno največ, je tako večji del svoje pozornosti raje posvetil vokalu – tako samospevom, kot zborom. V tem je bil velik mojster in z njimi je daleč presegel vse, kar je v tej zvrsti do takrat nastalo v slovenski glasbi.