Sedmi dan

"Telesni post naj bo povezan z duhovnim postom"

Pomen posta se je v sodobni družbi izgubil. Nadomestila ga je odpoved določeni hrani.

bible-138977_1920
foto: Pixabay

Kristjani so na pepelnično sredo vstopili v 40 dnevni postni čas. Gre za simbolno pripravo na največji krščanski praznik, veliko noč. Post poleg krščanskih cerkva poznajo tudi vse velike svetovne religije in verske skupnosti.
Krščanski post temelji na izkušnji Jezusa Kristusa, ki se je 40 dni postil v puščavi in se tako pripravljal na svoje poslanstvo. V pravoslavni cerkvi so vse do danes ohranili globok odnos do posta. Njeni pripadniki se postijo pred vsemi velikimi prazniki, lahko le dan ali pa več dni. V obdobje velikega posta pred veliko nočjo so vstopili že dan po pustni nedelji. Protestantske cerkve prepuščajo vernikom odločitev za post, medtem ko se na primer muslimani postijo v svetem postnem mesecu ramazanu. V oddaji nas bo zanimalo, kaj je srčika postnega časa, kako Sveto pismo opisuje post in med drugim še kako Katoliška cerkev gleda na post. O postu smo se pogovarjali s patrom, jezuitom, dr. Ivanom Platovnjakom:

Srčika postnega časa je, da bi se kristjani še globje povezali z Bogom, da bi prečistili svoj razum in srce, vse svoje bitje, da bi bili zmožni živeti z Bogom, in dopustili, da bi ta po njih uresničeval svoje odrešensko delo, to je ljubezen do vsakega človeka in vsega stvarstva.

Post je pomembno sredstvo za duhovno in telesno življenje ljudi, pojasnjuje naš sogovornik:

Telesni post naj bo povezan z duhovnim postom, torej z molitvijo, z miloščino, dobrimi deli, da se krepi v nas zavest in pomen solidarnosti in dobrodelnosti.