Glasovi svetov

Krvavi boj za komunistično pravovernost

Kako so notranji spori, ki so v 20. in 30. letih 20. stoletja pretresali mednarodni komunizem, vplivali na svetovno zgodovino?

glitter-3146148_1280
foto: Agzam (Pixabay)

Znamenite Marxove besede, da ga ni dovolj le razlagati, temveč je svet treba predvsem spremeniti, so, kot vemo, v teku časa navdušile milijone; v planetarnem smislu so pomagale zanetiti ogenj revolucije in tako bistveno zaznamovati zgodovino 20. stoletja. Toda med tistimi, ki so se, Marxu na sledi, spreminjanja sveta nato lotili, se nikoli ni oblikoval enodušen konsenz, po kateri poti stopiti, da bi pravo spremembo tudi dosegli. Prav nasprotno; zgodovino levice nasploh in svetovnega komunizma posebej so pravzaprav vseskozi, še zlasti pa v obdobju med obema svetovnima vojnama, zaznamovali ostri ideološki spori, politična razhajanja in frakcijski boji, ki so se pogosto – pomislimo samo na usodo Leva Trockega, komunističnega shizmatika par excellence – končali v krvi.

Od kod pravzaprav to zagrizeno iskanje ideološke pravovernosti za vsako ceno? Katera vprašanja so se izkazala za tista, ob katerih so se komunisti najbolj razhajali? Je bilo to nemara vprašanje, kako zelo hiteti z netenjem svetovne revolucije? Nemara vprašanje kmetstva? Vprašanje naroda? Vprašanje fašizma? Vprašanje potencialnega povezovanja z drugimi levo-usmerjenimi političnimi skupinami? Vprašanje varovanja specifičnih državnih interesov Sovjetske zveze? Kolikšno vlogo so pri vsem tem igrale osebne ambicije in medsebojne antipatije med vodilnimi komunisti? Se je, gledano scela, mednarodna revolucionarna levica v procesu notranjih obračunavanj resnično konsolidirala in krepila svojo družbeno oziroma politično moč – ali je bilo pač ravno obratno?

Deloma na ta vprašanja odgovarja knjiga Frakcijski boji v Komunistični partiji Jugoslavije med veliko čistko 1936–1940 srbskega zgodovinarja Stefana Gužvice, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Sophia in v kateri lahko preberemo, kako je na čelo jugoslovanskih komunistov na predvečer druge svetovne vojne prišel Josip Broz Tito. In čeprav so njene posledice očitno zelo pomembne za naš prostor, je ta zgodba le ena med mnogimi. Zato pred mikrofonom Glasov svetov tokrat gostimo člana uredniškega odbora knjižnega programa založbe Sophia, zgodovinarja, predavatelja na Oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem ter raziskovalca na Inštitutu za civilizacijo in kulturo v Ljubljani, dr. Leva Centriha, ki nam pojasnjuje, kako so notranji spori na levici navsezadnje zaznamovali celotno zgodovino medvojne Evrope.