Literarna zgodovinarka dr. Darja Pavlič o spremembah načinov pisanja in branja poezije v zadnjih šestih desetletjih
Čeprav med tistimi, ki letos prejemajo Prešernove nagrade oziroma nagrade Prešernovega sklada, ni pesnic ali pesnikov, se na predvečer slovenskega kulturnega praznika vendarle posvečamo prav sodobni poeziji.
Pred našim mikrofonom namreč gostimo literarno zgodovinarko dr. Darjo Pavlič, predavateljico na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, ki se zadnja leta znanstveno-raziskovalno precej posveča vprašanju, kako bralke in bralci sploh lahko produktivno beremo današnjo liriko oziroma kakšne interpretativne strategije lahko uporabimo, da navsezadnje stopimo v telo pesmi?
Pri tem naša tokratna gostja analizira najrazličnejše vidike pisanja in branja poezije – tu se, denimo, posveča vplivu francoskega strukturalizma na slovensko pesniško produkcijo šestdesetih, tam primerja osebnoizpovedne strategije ameriških in slovenskih pesnic v zadnjih dveh desetletjih, spet nekje drugje hoče ugotoviti, ali si je pri branju pesniških besedil mogoče pomagati s teoretskimi koncepti, ki jih je literarna veda razvila za analizo proze, in tako naprej in naprej.
Do kakšnih ugotovitev se je dr. Pavlič navsezadnje dokopala, preverjamo v tokratnih Podobah znanja.
