Arsov forum

Vse se spreminja, tudi odnos do kulture

Je Slovenijo zajel val globalne kulturne regresije?

tablet-1632909_1920
foto: Pixabay/geralt

Slovenska družba ima zanimiv odnos do kulture. Zdi se, da je delež državljanov, ki kulturne vsebine dojema kot potrebne in smiselne, vse manjši. Politična elita pri tem ne zagotavlja svetlega vzora, saj le redki politiki obiskujejo gledališke premiere, ali na družabnih omrežjih sporočajo, katero leposlovno ali stvarno knjigo so pred kratkim vzeli v roke. Še več, raziskava Knjiga in bralci VI kaže, da je pravih bralcev vse manj, saj je v Sloveniji spet toliko nebralcev, kot jih je bilo pred štiridesetimi leti. Tudi profesorji na univerzah opažajo, da so pisni izdelki študentov vse slabši. Študenti, celo izobraženci z doktoratom znanosti, ne berejo več. Krčenje intelektualne elite pomeni, da smo kot družba manj sposobni odgovarjati na izzive sodobnosti.

Ali se v Sloveniji soočamo z dejstvom, da ljudje manj berejo, manj obiskujejo kulturne prireditve in nasploh kulturnim vsebinam (skupaj z mediji) namenjajo malo pozornosti? Je naša država del globalne kulturne regresije? Kam so izginili tradicionalni odjemalci kulturnih vsebin in kakšne vsebine danes pritegnejo ljudi?

Gosta Arsovega foruma sta zgodovinar ddr. Igor Grdina in profesor založniških študij na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Miha Kovač.

Muzeji, muzejske zbirke in galerije v Sloveniji so po podatkih Statističnega urada v letu 2018 pripravili 1.446 razstav. Ogledalo si jih je več kot 2,7 milijona obiskovalcev, kar je v povprečju približno 7.500 obiskovalcev na dan – v primerjavi z letom 2017 se je število obiskovalcev zmanjšalo za pol milijona.

“Ali je alternativna kulturna scena v Sloveniji tako močna in prodorna, kot je bila pred štiridesetimi leti? Gotovo ne!” – ddr. Igor Grdina

V letu 2018 je bilo tudi v kulturnih domovih, gledališčih, glasbenih ustanovah 25.109 prireditev. Ogledalo si jih je več kot 4,7 milijona obiskovalcev – kar je približno 400.000 obiskovalcev več kot leta 2017

“Primerjava z Norveško, ki ima zgolj še enkrat več prebivalcev kot Slovenija, kaže, da se najbolje prodajane knjige tam prodajajo v nakladi od 90.000 do 150.000 izvodov. Ob tem, da se seveda tudi Norveška sooča s hiperprodukcijo … Res pa je, da ko se dogajajo medijski obrati, se spreminja tudi kulturna produkcija.” – dr. Miha Kovač

Izrazito pozitiven trend beležijo lutkovne predstave, ki imajo od leta 2016 do danes kar za tretjino večje število obiskovalcev in za skoraj 6-odstotno povečanje števila predstav. Statistika je jasna, ampak kdaj, če sploh, lahko govorimo o tem, da doživljamo kulturno regresijo?