Pogovor s sorežiserjem in soscenaristom filma Bacurau, ki je letos prejel nagrado žirije v Cannesu

Zelo opaženi film Bacurau distopično slika boj med tistimi na poziciji moči in navidezno šibkimi ljudmi brez glasu. Skupnost prebivalcev odmaknjenega mesteca Bacurau se upre napadalcem, lovcem na ljudi, ki silovito posežejo v njihov vsakdan.

»Z Bacuraom smo imeli priložnost, da ustvarimo revizionistični Divji zahod, revizionistični vestern. Ljudi svetlih las in modrih oči smo postavili v vlogo napadalcev, saj je to zgodovinsko gledano resnica. Ob tem nas je gnala tudi želja, da ustvarimo film o določeni skupnosti, skupini ljudi. V tem filmu ni nobenega glavnega lika, nobenega osrednjega heroja, ki bi bil pomembnejši od drugih. Pomembna je skupina.«

S filmom, ki ima močne poteze žanrskega filma, hkrati pa izrazit družbeno-politični naboj, se je Dornelles predstavil na letošnji izdaji Liffa. Na sobotno jutro sta se z Majo Žvokelj pogovarjala o celovečercu Bacurau, njegovih motivnih poudarkih in recepciji, Dornellesovih prejšnjih filmskih projektih, pa tudi o Luli, Bolsonaru in politični situaciji v Braziliji.

»Zelo kompleksno je govoriti o Braziliji. Od državnega udara leta 2016 po mojem mnenju nimamo več demokracije, nihče več ne spoštuje prava ali ustave. O tem smo se lahko večkrat prepričali.«

Vabljene in vabljeni k poslušanju!

Maja Žvokelj