Neposredni prenos

Ervin Hladnik Milharčič na Kulturnem bazarju v Novi Gorici

Novinar časopisa Dnevnik, esejist, kolumnist in pisatelj Ervin Hladnik Milharčič o kulturi, ki jo človek nosi s seboj v srečanjih s kulturami drugih

Ervin Hladnik Milharčič skoraj štirideset let živi od pisanja za časopise. Pisal je za Mladino, Züricher Anzeiger, Du, Delo, Al Ahram, sedaj pa je kolumnist pri Dnevniku. V osemdesetih letih je za Mladino poročal o politični dinamiki, ki je pripeljala do razpada Jugoslavije, v prvi polovici devetdesetih pa o vojnah, ki so jo razdejale. Deset let je preživel na Bližnjem vzhodu in v Združenih državah Amerike, kjer je bil dopisnik iz Kaira, Jeruzalema in New Yorka. V zadnjih letih je poročal iz Irana, krajev arabske pomladi in iz Ukrajine v času revolucije in ruske zasedbe. Objavil je nekaj knjig, med katerimi Pot na Orient govori o nenavadnih srečanjih naših kultur.

Vsa kultura je naša kultura uvodno predavanje z razpravo na Kulturnem bazarju v regiji. Predava Ervin Hladnik Milharčič, novinar časopisa Dnevnik, esejist, kolumnist in pisatelj Ervin Hladnik Milharčič govori o kulturi, ki jo človek nosi s seboj v srečanjih s kulturami drugih. Spremlja ga vse, kar je v odraščanju vzel za svoje in skozi delo drugih oblikoval svoj pogled na svet. Vsa glasba, ki je postala njegova, njegove pesmi, slike, arhitektura, filmi in vsi njegovi romani so del govorice, s katero se predstavlja drugim. Jeziki, ki se jih je naučil, in tudi tisti, ki se jih ni, so njegova kultura. Zagotovo ga bo pot zanesla daleč in v kraje, ki veljajo za domovine drugih kultur. »Vi ste pa drugačni,« bo pogosto prvi odziv na srečanje v nepoznanem jeziku in v tujih krajih. »Imate drugo kulturo.« Namesto da bi se veselil tega, kako je tudi on drugačen, pa bo hitro presenečen, ker bo videl, da so povsod po svetu prebrali tudi njegove knjige, videli njegove filme in poslušajo tudi njegovo glasbo. Naša kultura je pogosto tudi njihova, srečanja med njimi pa, če ne drugega, povzročijo simpatične nesporazume. Vedno nam omogočijo, da razumemo kraje, v katerih smo se znašli, in ljudi, ki tam živijo. Predvsem kulture odraščanja v našem svetu črpajo iz skupnih virov. Pogosto je dovolj, če učitelji in vzgojitelji pokažejo, kako veliko jih je in kakšne pustolovščine se tam ponujajo.