Na videz utopični program o ustanovitvi lastne nacionalne države, ki so ga v 19. stoletju oblikovali asimilirani evropski Judje, je vgrajen v same temelje države Izrael
Pred 72 leti, novembra 1947, je generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo 181, s katero je predlagala vzpostavitev dveh novih držav – arabske Palestine in judovskega Izraela, ki naj bi si razdelila ozemlje med Sredozemskim morjem in reko Jordan, ozemlja torej, ki so ga že vse od konca prve svetovne vojne upravljali Britanci. Kot vemo, so Judje predlog sprejeli, Arabci zavrnili, kar je sledilo pa zdaj že skoraj tri četrt stoletja kroji svetovno politiko.
Toda v tokratnih Glasovih svetov ne pregledujemo žalostnega kataloga nenehnega prelivanja krvi, ki je sledilo resoluciji 181, ampak raje pogledujemo nekoliko dlje v preteklost. Zanima nas namreč, kako in zakaj je politična ideja, da bi v Sveti deželi Judje mogli ustanoviti svojo nacionalno državo, sploh vzniknila, se potem – ne brez zatikanj – širila najprej med Judi samimi, nato pridobivala veljavo v širši mednarodni skupnosti in navsezadnje, v senci katastrofe holokavsta, prepričala še Generalno skupščino OZN.
To pomeni, da se tokrat posvečamo programu političnega sionizma, kakor se je zlagoma oblikoval med evropskimi Judi od sredine 19. stoletja naprej in dosegel svoj polni izraz leta 1897 v švicarskem Baslu s prvim svetovnim sionističnim kongresom, ki ga je organiziral Theodor Herzl, mož, čigar portret je visel nad govorniškim mestom, s katerega je David Ben-Gurion spomladi 1948 naposled uradno razglasil ustanovitev Izraela. Zaposluje nas tudi vprašanje, katere povsem praktične poteze so morali sionisti od osemdesetih let 19. do štiridesetih let 20. stoletja povleči v Sveti deželi, da so idejo svojega političnega programa lahko udejanjili v resničnosti.
Pri vsem tem nam je v pomoč Miha Marek, filozof in prevajalec, ki je za Založbo ZRC nedavno pripravil zbornik Judovska država, v katerem je zbral, prevedel in bogato komentiral ključna besedila utemeljiteljev sionizma: Mosesa Hessa, Leona Pinskerja, Isaaka Rülfa, Nathana Birnbauma in, kajpada, Theodorja Herzla.
