Esej na radiu Helena Koder: Od Nostalghie do nostalgije

Helena Koder se je uveljavila kot scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov, danes pa navdušuje z eseji. Njen esej Od Nostalghie do nostalgije je izšel v reviji sodobnost leta 2019. ''Predvsem pa me pesti vprašanje, ali je Tarkovski sam priplezal na vrh. Da je zgradil goro, o tem ni dvoma, da radi lezemo po njej, tudi ne. Ampak ali je sam zlezel na goro? Ali je spoznal vsak kamen, kako se je sestavil z drugim in naslednjim, ustvaril posamezne predele in nazadnje celoto? Ali je imel natanko tisto gradivo, ki si ga je zamislil, ali je moral kdaj pa kdaj vzeti kaj približno takega, kot je želel? In ali ni nemara za kak del vzel nekaj, kar je našel po naključju, in opazil, da je to mnogo boljše od tistega, kar si je bil zamislil? Proces nastajanja umetniškega dela je skrivnost. Skrivnosti ni mogoče razumeti. Naj zato skrivnost ostane skrivnost. In tudi če najdemo kako čudovito razčlenitev umetniškega dela, ni nujno, da nam bo omogočila globlje doživetje umetniškega dela, kot se nam zgodi, če se mu predamo spontano in v pravem trenutku življenja. Mogoče bo razlaga potešila našo radovednost, izostrila naš posluh, zadostila intelektualnemu stremljenju, a če se sami ne bomo odprli, bo umetnina ostala zaklenjena. Kot da bi je ne bilo.'' Vmesni glasbeni odlomki – izbral jih je Mihael Kozjek – so iz Treh fantastičnih plesov za klavir Dmitrija Šostakoviča v izvedbi Tatjane Nikolajeve. Tonski mojster eseja Miha Klemenčič, bralca Lidija Hartman in Renato Horvat.

Oder Klasiki v stripu: Antigona, Romeo in Julija in Kralj Ubu ali Poljaki

Trilogijo stripovskih upodobitev dramskih besedil je v slovenskem jeziku izdal Slovenski gledališki inštitut, v slovaškem in poljskem pa sorodni inštituciji iz Bratislave in Varšave. Poudarek projekta je na kulturno-umetnostni vzgoji v srednjih šolah, kaže pa se kot uspešna sinergija umetnostnih jezikov, na eni strani besednega, dramskega in na drugi likovnega, stripovskega. V studio smo povabili avtorja stripa Kralj Ubu ali Poljaki, Cirila Horjaka alias Dr. Horowitza in Sandro Jenko, vodjo pedagoških programov v Slovenskem gledališkem inštitutu. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: slogi.si

Koncert evroradia Martha Argerich in Daniel Barenboim z Berlinskimi filharmoniki

Ko Daniel Barenboim in Martha Argerich nastopita skupaj, ste lahko prepričani o legendarnem večeru; svetovna zvezdnika se poznata in občudujeta že od skupnega otroštva v Argentini. Na koncertu 22. decembra lani v Berlinski filharmoniji je bila Martha Argerich solistka v Beethovnovem drugem klavirskem koncertu, v katerem je mladi skladatelj manj bojevit kot v poznejših delih in je napisal pozitivno razposajeno glasbo. Daniel Barenboim – častni dirigent Berlinskih filharmonikov – je dirigiral tudi poetično Tretjo simfonijo Johannesa Brahmsa, ki prehaja med durom in molom.

Ars humana Od pretepaških poslancev do vdorov v kongres: burna zgodovina parlamentarnega nasilja

Odkar se je v drugi polovici 19. stoletja v zahodnem svetu široko uveljavil politični sistem parlamentarne demokracije, si je vsaj v teoriji težko razlagati, zakaj bi državljani – ki imajo vsakih nekaj let priložnost svojo voljo izraziti na volitvah – na svoje predstavniško telo protestno metali granitne kocke, pred njim zažigali avtomobile ali celo poskušali zavzeti parlament, še težje pa je morda razumeti, zakaj bi poslanci v parlamentu drug z drugim obračunavali s pestmi, noži ali kar pravim strelnim orožjem. In vendar smo bili v približno 150 letih parlamentarne zgodovine priča vsemu temu. Ne samo v preteklosti - tako kot recimo na našem prostoru, kjer so bili v času prve Jugoslavije hudi fizični obračuni med poslanci tako rekoč del vsakdana, priča pa smo bili celo parlamentarnemu uboju - ampak tudi danes: samo v zadnjih nekaj letih smo nenazadnje lahko spremljali napada na kongres v Združenih državah in v Braziliji, da o pretepih, ki občasno vznikajo v sicer vsaj formalno razmeroma delujočih parlamentarnih demokracijah po svetu, sploh ne govorimo, nasilni protesti pa so, vsaj v državah, kot je denimo Francija, tako rekoč del kulture. Zakaj se torej politično nasilje vztrajno pojavlja tudi znotraj parlamentarnega sistema, ki naj bi v teoriji omogočal ravno mirno odločanje s pomočjo dogovorov med različnimi političnimi silami, ki reprezentirajo voljo volivcev? Kakšne oblike je skozi zgodovino to nasilje privzemalo in v kakšnih okoliščinah se najpogosteje pojavlja? O pretepaških poslancih in besnih množicah bomo v tokratni oddaji Ars humana razpravljali z zgodovinarjem dr. Juretom Gašparičem. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: politična karikatura iz leta 1798, ki uprizarja pretep v ameriškem kongresu, Wikipedija, javna last

Skladatelj tedna Notredamska šola, 2. del

V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo sakralni vokalni glasbi, ki je nastajala v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in je bila povezana z notredamsko katedralo v Parizu. Pred tem je bilo večglasje prepuščeno pevcem kot oblika improvizacije, takrat pa so ga začeli zapisovati pred izvajanjem in ustvarjati glasbena dela v sodobnem pomenu besede.

Odprta knjiga na radiu Petra Pogorevc: Joži 31/50

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Ars aktualno Tariq Ali, britansko-pakistanski intelektualec in vpliven aktivist

V Ljubljani se je včeraj mudil Tariq Ali, britansko-pakistanski intelektualec in vplivni aktivist protestnega gibanja proti vojni v Vietnamu. Ali se je pred polno Linhartovo dvorano Cankarjevega doma pogovarjal s filozofom Srećkom Horvatom v sklopu večerov z naslovom Kritični kabaret, ki ga Horvat kurira s Patricijo Maličev. V pogovoru za naš radio je Ali komentiral dvoličnost mednarodne skupnosti do vojn v Ukrajini in Gazi in prizadevanja Slovenije in drugih držav za priznanje Palestine v primernem trenutku.

Ars aktualno Umrl je Gustav Gnamuš, občutljivi kolorist

V 83. letu starosti je umrl slikar Gustav Gnamuš, ki spada med najvidnejše predstavnike slovenskega abstraktnega slikarstva. Cenjen je bil predvsem kot občutljiv kolorist, za svoje delo pa je prejel tako Jakopičevo kot Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, a je Gnamuš barvo razumel manj mitološko. V zgodnejših delih je izhajal iz figuralike, a se je potem obrnil predvsem k raziskovanju sevanja in atmosfere barve ter odnosov med barvami in oblikami; njegove slike bi lahko označili tudi kot meditativne. Diplomiral je leta 1966 na ljubljanski likovni akademiji, kjer je pozneje bil tudi profesor za risanje in slikanje. Leta 2000 je bila v Moderni galeriji v Ljubljani na ogled njegova retrospektiva, devet let pozneje pa še v Galeriji Murska Sobota. Gnamuševa umetnost zrcali avtorsko vsebino in svetovni nazor predvsem s svojo mirnostjo, je zapisal Jure Mikuž in še, da ima barva v njegovem delu sugestivno in hipnotično vsebino. Doživljanje slike naj bi umetnik nekoč primerjal z izkušnjo astronavta v kabini vesoljske ladje, izgubljene v brezsmernosti univerzuma. Ob prejemu Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2001 pa je Gustav Gnamuš spomnil tudi na staro modrost, da moramo, če hočemo dojeti nevidno, kolikor je le mogoče globoko prodreti v vidno.

Ars aktualno Ruth Beckermann: Premalo je osebja, premalo je jezikovnih tečajev, vsega je premalo

V Gradcu se je iztekla nova izdaja Diagonale – festivala avstrijskega filma, na katerem se je odvil tudi za slovenske ustvarjalce pomemben strokovni dogodek o možnostih boljše povezave med Avstrijo in Slovenijo, kar zadeva koprodukcije. Poudarek festivala je bila seveda na novi beri avstrijskih filmov vseh žanrov in dolžin, festival je letos dobil tudi novo vodstvo.

Ars aktualno Ančka Gošnik Godec je vse od ustanovitve nagrade Riharda Jakopiča prva nagrajena ilustratorka

Na slovesnosti, ki jo je v sodelovanju z Moderno galerijo pripravila Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, so podelili nagradi in priznanji Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost. Za življenjsko delo so se poklonili 96-letni ilustratorki Ančki Gošnik Godec, med drugim avtorici podob v Muci copatarici in Treh botrih lisičicah. Vse od ustanovitve nagrade leta 1969 je to šele šesta nagrajenka in kot prva ilustratorka. Nagrado za opus zadnjih petih let so podelili slikarju in kiparju Juriju Kalanu, priznanji Riharda Jakopiča pa sta letos prejeli slikarka Tina Konec ter novomedijska sodobna umetnica Đejmi Hadrović.

Ars aktualno Reportaža ob zaključku Tedna slovenske drame

Zmagovalka 54. festivala Teden slovenske drame je predstava Mrakijada, uprizoritev v izvedbi SNG Drama Ljubljana in režiji Nine Rajić Kranjac. Prejela je Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa in nagradi za najboljšo igralko in najboljšega igralca. Na festivalu, katerega v ospredju je bila tematika vojne, so podelili skupno 9. nagrad. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejela Iza Strehar za besedilo Nezakonske matere. Sklepno slovesnost festivala so začeli s pesmijo Če moram umreti, ki jo je je palestinski pesnik Refaat Alareer napisal le nekaj dni, preden je umrl med bombardiranjem Gaze.

Ars aktualno V ponedeljek odprtje 61. knjižnega sejma v Bologni

V ponedeljek se v Bologni začenja 61. izdaja ene največjih knjižnosejemskih prireditev na svetu, ki vsakič znova v središče postavlja književnost za otroke in mlade. Dogodki, namenjeni predvsem avtorjem in ilustratorjem, likovnim umetnicam, pisateljicam in pisateljem ter drugim, ki se strokovno ukvarjajo s tem področjem, bodo potekali štiri dni. Slovenija, ki se je odločila, da svoje častno gostovanje zaznamuje z logotipom s strešicami in šumniki ŠČŽ, bo na približno 30. dogodkih na sejemskih prizoriščih in drugod po Bologni imela možnost promocije in uveljavljanja tovrstne književnosti; in za bolj poudarjeno sodelovanje z mednarodnim knjižnim, likovnim ali filmskim področjem, s področji novih in hibridnih medijev … nenazadnje so se letošnji prireditelji odločili, da bodo tokrat več pozornosti namenili stripu. V Bologni bo z veliko razstavo 44 ilustratork in ilustratorjev, med njimi jih bo 12 še posebej v ospredju, v celotnem katalogu pa jih je zbranih 59, v osrčju likovni del književnosti za otroke in mlade, vendar bodo nekateri dogodki, predvsem konferenca z naslovom Slovenija rada bere v knjižnici Salaborsa, posvečeni tudi knjižnemu besedilu, predstavitvi slovenskih bralno spodbujevalnih akcij, bralni pismenosti in promociji branja.

Ars aktualno Slovenija šteje

V Slovenskem mladinskem gledališču bodo zagnali stroj Slovenija šteje. V soboto bo namreč premierna uprizoritev tega avtorskega projekta, ki postavlja v središče Slovenijo in delo, ki je potrebno, da se vzpostavlja, ohranja in spreminja. V središču projekta je stroj, ki ga sestavljamo vsi, ki sodelujemo v projektu Slovenija, vsi, ki vsak dan prispevamo svoj delež k temu, da obstaja. Stroj, ki za pogon izkorišča glasbeni beat in gib, so zapisali ob predstavi. Ritmična podoba Slovenije je nastala tudi na podlagi pogledov tujcev, v režiji Sebastiana Nüblinga in Jackie Poloni.

Ars aktualno Enozvezdične ocene – voden ogled

Kadar se odpravimo na potovanje, se danes pogosto obrnemo tudi k spletnim zapisom in ocenam. In če bi preverili, kaj so na Googlu o nekaterih znamenitostih Ljubljane zapisali tuji in domači obiskovalci, bi o Zmajskem mostu lahko našli takšna mnenja: "Most z zmaji. Raje pojdite kam drugam." "Nikoli nisem bil v Sloveniji, le sovražim zmaje" Tudi Ljubljanski grad ali Tromostovje sta deležna kritik: "Od slovenskega gradu pričakujem več" "Trije mostovi? Resno? Naredili bi en res širok most in šli dalje z življenjem." Podobnih absurdnosti je še več ob delu, v katerega so vključili kritike Ljubljane z eno zvezdico, pravijo ustvarjalci razstave Enozvezdične ocene – voden ogled v ljubljanski Aksiomi. To so Selena Savić, Gordan Savičić in !Mediengruppe Bitnik, ki jo sestavljata Domagoj Smoljo in Carmen Weisskopf. Sprašujejo se, kako naše dojemanje in izkustvo nekega kraja oblikujejo takšne ocene. Čeprav so pogosto zelo osebne in včasih absurdne, pa imajo namreč na turistično industrijo in naše doživljanje prostora realne učinke. Foto: Aksioma

Ars aktualno Pogovor s filmskim snemalcem in direktorjem fotografije Darkom Heričem o pogojih dela

Festival balKam predstavlja pregled najzanimivejših filmov z vidika filmske fotografije v regiji. Pripravljajo ga nacionalna združenja direktorjev fotografije Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Slovenije. Letošnja novost je podelitev nagrade za najboljšo fotografijo v študentskem filmu, v spremljevalnem programu festivala pa so priredili tudi okroglo mizo na temo pogojev za delo filmskih snemalcev in snemalk, ki jo je moderiral Simon Tanšek. Na njej so sodelovali gostje iz Slovenije in držav Balkana. Delo filmskega snemalca, snemalke je avtorsko delo, filmska fotografija pa je ključni umetniški vidik filma, ki pomembno določa samo filmsko pripoved. Pa so jim pri nas in v regiji zagotovljeni pogoji za delo, ki zagotavljajo socialno varnost in možnost varnega in kontinuiranega ustvarjanja – nenazadnje pa tudi nastajanje kakovostne filmske produkcije? O tem Darko Herič, ki je kot snemalec oziroma direktor fotografije podpisal filme, kot so Vesolje med nami, Ne bom več luzerka, Dvojina in številne druge.

Ars aktualno Slabe ceste in Gospa s klobukom - nova niza radijskih iger za odrasle in otroke

V Uredništvu igranega programa na Tretjem programu Ars sta nastala dva nova ciklusa radijskih iger. Slabe ceste je naslov šestih epizod o vojni v Ukrajini. Besedilo je napisala ukrajinska pisateljica Natalja Voróžbit. Prva epizoda bo predvajana 6. 4. 2024 zvečer na Prvem, naslednji dan zjutraj na istem programu ob osmih in pet minut pa bomo premierno poslušali prvega izmed štirih delov radijske igre z naslovom Gospa s klobukom Maše Ogrizek. Tadeja Krečič Scholten:

Ars aktualno Festival BalKam

Med 4. in 7. aprilom bo v Slovenski kinoteki potekal festival BalKam, na njem bo na ogled izbor najzanimivejših filmov z vidika filmske fotografije v regiji. Pripravljajo ga nacionalna združenja direktorjev fotografije Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Slovenije. Program 4. izdaje festivala predstavlja podpredsednik slovenskega Združenja filmskih snemalcev Rok Kajzer Nagode v pogovoru s Teso Drev Juh.

Več

Svet kulture Noviteta Salmana Rushdia Nož: premišljevanja po poskusu umora danes na slovenskem, ameriškem in britanskem trgu

Britansko-ameriški pisatelj indijskih korenin Salman Rushdie je avtor tako nagrajenih kot kontroverznih del svetovnega slovesa. V svoji zadnji knjigi opisuje okoliščine dramatičnega dogodka, ko ga je pred dvema letoma na odru amfiteatra v mestecu Chautauqua v zvezni državi New York, kjer naj bi govoril o pomenu zagotavljanja varnosti za pisatelje, moški z zakritim obrazom napadel z nožem in ga skoraj ubil. Knjiga z naslovom Nož: premišljevanja po poskusu umora, danes sočasno izide na slovenskem, ameriškem in britanskem trgu. Posvečamo se tudi mednarodni filozofski konferenci z naslovom To Be Continued? … Philosophy and Psychoanalysis Today oziroma Nadaljevati? … Filozofija in psihoanaliza danes, ki poteka te dni v Ljubljani ter premieri Najboljše evropske predstave, ki bo drevi v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Začenjamo pa s skokom na Bled, tam se je namreč sinoči, z literarnim večerom, začelo 55. Mednarodno srečanje pisateljev. Vabimo vas k poslušanju!

Izšlo je Spreganje glagola prihajati

Leto je naokrog in Layerjeva založba v Kranju je izdala novo antologijo; natančneje antologijo erotične kratke proze s posrečenim naslovom Spreganje glagola prihajati in z občutenimi fotografijami, ki sta jih prispevala Gal Grobovšek in Saša Smolej. Antologijo sta souredila Hana Bujanović Kokot in Gašper Stražišar; v njej so zgodbe objavili Klara Eva Kukovičič, Sara Planinšek, Bojana Dragoš, Pino Pograjc, Tomo Podstenšek, Nadja Svetlin Kastelic, Ana Lorger, Matic Ačko, Polona Natlačen, Alain Weirs, Karmen Petric, Dominik Škrinjar, Urška Bračko, Lea Vidmar, Veronika Razpotnik, Nina Misson, Petra Bauman, Sanja Podržaj in Oskar Šubic. Tako dobrih dvajset let po izidu antologije Slovenska kratka erotična proza sourednikov Aleša Bergerja in Gorana Schmidta v oddaji Izšlo je sodelujeta sourednica Hana Bujanović Kokot in sourednik Gašper Stražišar ter v pogovoru z Markom Goljo predstavita uredniške dileme in rešitve pri snovanju antologije Spreganje glagola prihajati. Nikar ne zamudite.

Oder Klasiki v stripu: Antigona, Romeo in Julija in Kralj Ubu ali Poljaki

Trilogijo stripovskih upodobitev dramskih besedil je v slovenskem jeziku izdal Slovenski gledališki inštitut, v slovaškem in poljskem pa sorodni inštituciji iz Bratislave in Varšave. Poudarek projekta je na kulturno-umetnostni vzgoji v srednjih šolah, kaže pa se kot uspešna sinergija umetnostnih jezikov, na eni strani besednega, dramskega in na drugi likovnega, stripovskega. V studio smo povabili avtorja stripa Kralj Ubu ali Poljaki, Cirila Horjaka alias Dr. Horowitza in Sandro Jenko, vodjo pedagoških programov v Slovenskem gledališkem inštitutu. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: slogi.si

Jezikovni pogovori Zgodbe zemljepisnih imen Slovenskega Porabja

Zemljepisna imena so prvi simbol prisotnosti manjšine v javnem prostoru. V Slovenskem Porabju pa bodo mogoče tudi zadnji spomenik slovenstva, saj je slovenščina v tem prostoru ogrožena. Njihov najnovejši popis prinaša monografija Zemljepisna imena Slovenskega Porabja, ki je nedavno izšla pri založbi ZRC SAZU. Gost oddaje je njen sourednik dr. Matjaž Geršič z Geografskega inštituta Antona Melika. V okviru projekta so popisali ledinska imena, ki označujejo nenaselbinska zemljepisna imena, kot so polja, njive, travniki in gozdovi. Oddajo začenjamo z nekaterimi zanimivimi primeri.

Kdo smo? Postojnska jama

V aprilu so v Postojni proslavili 200 let organizirane jamarske vodniške službe. Davnega leta 1824, torej v času Prešernove mladosti, je bila kot prva na vsem svetu prav tu v Postojni organizirana vodniška služba in od tedaj lahko štejemo začetek jamarskega turizma pri nas in v svetu. V dveh stoletjih si je naravne čudese Podzemnega sveta ogledalo že več kot 42 milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Prav je, da se spomnimo tega jubileja, zato danes ponavljamo oddajo o Postojnski jami, ki je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in svetu in je dostopna vsem obiskovalcem. Skozi več milijnov let je jamo ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z razstapljanjem apnenca skozi tisočetja ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršne človek ne zmore.

Esej na radiu Helena Koder: Od Nostalghie do nostalgije

Helena Koder se je uveljavila kot scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov, danes pa navdušuje z eseji. Njen esej Od Nostalghie do nostalgije je izšel v reviji sodobnost leta 2019. ''Predvsem pa me pesti vprašanje, ali je Tarkovski sam priplezal na vrh. Da je zgradil goro, o tem ni dvoma, da radi lezemo po njej, tudi ne. Ampak ali je sam zlezel na goro? Ali je spoznal vsak kamen, kako se je sestavil z drugim in naslednjim, ustvaril posamezne predele in nazadnje celoto? Ali je imel natanko tisto gradivo, ki si ga je zamislil, ali je moral kdaj pa kdaj vzeti kaj približno takega, kot je želel? In ali ni nemara za kak del vzel nekaj, kar je našel po naključju, in opazil, da je to mnogo boljše od tistega, kar si je bil zamislil? Proces nastajanja umetniškega dela je skrivnost. Skrivnosti ni mogoče razumeti. Naj zato skrivnost ostane skrivnost. In tudi če najdemo kako čudovito razčlenitev umetniškega dela, ni nujno, da nam bo omogočila globlje doživetje umetniškega dela, kot se nam zgodi, če se mu predamo spontano in v pravem trenutku življenja. Mogoče bo razlaga potešila našo radovednost, izostrila naš posluh, zadostila intelektualnemu stremljenju, a če se sami ne bomo odprli, bo umetnina ostala zaklenjena. Kot da bi je ne bilo.'' Vmesni glasbeni odlomki – izbral jih je Mihael Kozjek – so iz Treh fantastičnih plesov za klavir Dmitrija Šostakoviča v izvedbi Tatjane Nikolajeve. Tonski mojster eseja Miha Klemenčič, bralca Lidija Hartman in Renato Horvat.

S knjižnega trga Škofič, Koželj, Poniž

Denis Škofič: Tuskulum, Alenka Koželj: Solznice, Denis Poniž: Videnja in vedenja. Recenzije so napisali Miša Gams, Jože Štucin in Muanis Sinanović.

Svet kulture Segam po nebesnih zvezdah

Pri Mladinski knjigi je izšla biografija Elde Piščanec, slikarke, grafičarke in kiparke, ki je ustvarjala v prvi polovici 20. stoletja. Njeno življenje in ustvarjanje je v delu Segam po nebesnih zvezdah raziskala Metka Pekle. V Galeriji Murska Sobota pa je na ogled razstava slikarja Marka Zorovića z naslovom Slike in dela na papirju. Na današnji dan se začenja 56. mednarodno srečanje pisateljev PEN na Bledu v Ljubljani. Aprila se začenja tudi spletna akcija #naprejvpreteklost, ki jo organizirata Skupnost muzejev Slovenije in Služba za premično dediščino in muzeje.

Eppur si muove - In vendar se vrti Hrvaška pred volitvami

V sredo bodo na Hrvaškem parlamentarne volitve. Še pred mesecem dni se je zdelo, da se bo vladajoča stranka premierja Andreja Plenkovića sprehodila do nove zmage. Vendar je za presenečenje poskrbel predsednik države Zoran Milanović z napovedjo, da bo sam kandidiral na listi Socialdemokratske partije in se potegoval za mesto premierja. Razmerja med strankami so se čez noč spremenila, celotna predvolilna kampanja pa se je sprevrgla v besedni dvoboj med Milanovićem in politiki iz stranke HDZ. In to kljub temu, da Milanović uradno ne sodeluje v kampanji, saj so hrvaški ustavni sodniki odločili, da to ni v skladu z ustavo. Se Andreju Plenkoviću obeta tretji mandat na čelu hrvaške vlade ali bo koalicijo lažje sestavila levica? Morda Hrvaško čaka manjšinska vlada?

Ars humana Od pretepaških poslancev do vdorov v kongres: burna zgodovina parlamentarnega nasilja

Odkar se je v drugi polovici 19. stoletja v zahodnem svetu široko uveljavil politični sistem parlamentarne demokracije, si je vsaj v teoriji težko razlagati, zakaj bi državljani – ki imajo vsakih nekaj let priložnost svojo voljo izraziti na volitvah – na svoje predstavniško telo protestno metali granitne kocke, pred njim zažigali avtomobile ali celo poskušali zavzeti parlament, še težje pa je morda razumeti, zakaj bi poslanci v parlamentu drug z drugim obračunavali s pestmi, noži ali kar pravim strelnim orožjem. In vendar smo bili v približno 150 letih parlamentarne zgodovine priča vsemu temu. Ne samo v preteklosti - tako kot recimo na našem prostoru, kjer so bili v času prve Jugoslavije hudi fizični obračuni med poslanci tako rekoč del vsakdana, priča pa smo bili celo parlamentarnemu uboju - ampak tudi danes: samo v zadnjih nekaj letih smo nenazadnje lahko spremljali napada na kongres v Združenih državah in v Braziliji, da o pretepih, ki občasno vznikajo v sicer vsaj formalno razmeroma delujočih parlamentarnih demokracijah po svetu, sploh ne govorimo, nasilni protesti pa so, vsaj v državah, kot je denimo Francija, tako rekoč del kulture. Zakaj se torej politično nasilje vztrajno pojavlja tudi znotraj parlamentarnega sistema, ki naj bi v teoriji omogočal ravno mirno odločanje s pomočjo dogovorov med različnimi političnimi silami, ki reprezentirajo voljo volivcev? Kakšne oblike je skozi zgodovino to nasilje privzemalo in v kakšnih okoliščinah se najpogosteje pojavlja? O pretepaških poslancih in besnih množicah bomo v tokratni oddaji Ars humana razpravljali z zgodovinarjem dr. Juretom Gašparičem. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: politična karikatura iz leta 1798, ki uprizarja pretep v ameriškem kongresu, Wikipedija, javna last

Pogled v znanost Kako poteka projekt odprte znanosti Spoznaj

Eden od paradoksov javnega financiranja znanstvenih raziskav v okviru javnih raziskovalnih inštitutov je nedvomno obstoječi režim sistemskega vrednotenja objav v takoimenovanih »vplivnih revijah«. Dostop do objavljenih rezultatov raziskav je bil doslej »samoumevno« pogojen z visokimi stroški, in to za z javnimi sredstvi držav financirane dosežke. Koncept odprte znanosti, ki ga med drugim že nekaj časa podpira celo Komisija EU, pa zdaj preko državnih »Načrtov za okrevanje in odpornost« znotraj EU utira pot podpori uvajanja teh načel tudi pri nas. Maja lani je vlada RS kot del izvajanja zadnjega zakona o raziskovalni in inovativni dejavnosti sprejela uredbo o izvajanju raziskav v skladu z načeli odprte znanosti. Triletni projekt Spoznaj, ki se je začel jeseni, v njem pa sodeluje praktično ves javni raziskovalni sektor (20 javnih inštitutov in univerz) koordinira Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. Direktor knjižnice mag.Miro Pušnik v pogovoru pojasnjuje potek izvedbe tega projekta. FOTO: Srečanje ob začetku projekta Spoznaj jeseni 2023 VIR: Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CC BY)

Več

Zborovska glasba Schubertova glasba v glasovih ob kitari

Schubertove skladbe so nastale za manjše večglasne ansamble, ne za zbore. In take zasedbe so bile primerne tudi za spremljavo kitare.

Koncertni dogodki na tujem Poulenc in Bruckner

Nekdanji šefi dirigenti Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia iz zadnjih 25 let so gostje na simfoničnih koncertih letošnje sezone: 21. februarja v Hannovru se je orkester znova srečal z dirigentom Eivindom Gullbergom Jensenom, ki ga je vodil v letih od 2009 do 2014. Poudarek je bil tudi na solističnem instrumentu, ki ga na simfoničnem koncertu redko slišimo – orglah. Mednarodno priznani nemški organist Christian Schmitt je bil solist v Koncertu za orgle godala in timpane v g-molu Francisa Poulenca, orkester pa je v počastitev letošnje 200. obletnice rojstva Richarda Wagnerja izvedel še verjetno najbolj priljubljeno simfonijo tega avstrijskega mojstra, Sedmo simfonijo.

Skladatelj tedna Notredamska šola, 2. del

V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo sakralni vokalni glasbi, ki je nastajala v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in je bila povezana z notredamsko katedralo v Parizu. Pred tem je bilo večglasje prepuščeno pevcem kot oblika improvizacije, takrat pa so ga začeli zapisovati pred izvajanjem in ustvarjati glasbena dela v sodobnem pomenu besede.

Koncert evroradia Martha Argerich in Daniel Barenboim z Berlinskimi filharmoniki

Ko Daniel Barenboim in Martha Argerich nastopita skupaj, ste lahko prepričani o legendarnem večeru; svetovna zvezdnika se poznata in občudujeta že od skupnega otroštva v Argentini. Na koncertu 22. decembra lani v Berlinski filharmoniji je bila Martha Argerich solistka v Beethovnovem drugem klavirskem koncertu, v katerem je mladi skladatelj manj bojevit kot v poznejših delih in je napisal pozitivno razposajeno glasbo. Daniel Barenboim – častni dirigent Berlinskih filharmonikov – je dirigiral tudi poetično Tretjo simfonijo Johannesa Brahmsa, ki prehaja med durom in molom.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Nove glasbene generacije Beethoven in Grieg v interpretaciji Zale Vidic in Anžeta Rupnika

V okviru cikla GM-oder, ki ga organizira Glasbena mladina Slovenije, sta novembra 2023 v Slovenski filharmoniji nastopila violončelistka Zala Vidic in pianist Anže Rupnik ter izvedla dve sonati: Beethovnovo Sonato za violončelo in klavir št. 5 v D-duru, op. 102 št. 2 in Sonato za violončelo in klavir v A-duru, op. 36 Edvarda Griega. Zala Vidic je violončelo študirala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju v razredu Reinharda Latzka, nato pa vpisala še magistrski študij na Konservatoriju v Amsterdamu, kjer je bil njen mentor Pieter Wispelwey. Nejc Rupnik pa je z diplomo »summa cum laude« končal magistrski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Tatjane Ognjanovič.

Medenina in patina Ansambel Tubium/prvič

Ansambel Tubium je danes zelo uveljavljen japonski sestav, ki ga predstavljamo z izborom izvirne japonske literature za to zasedbo. Tako boste v prvi oddaji poslušali Kvartet tub in evfonijev Akira Tode, Nenavaden valček Rika Išige, Rapsodijo za kvartet tub in evfonijev Satošija Yagisawe ter Malo sito Tubium plesov Akira Tode.

Ženske v svetu glasbe Sopranistka Nika Gorič, 2. del: samospevi in simfonični stavek

Poslušajte skladbe Franza Schuberta, Richarda Straussa in Gustava Mahlerja. Tokrat bomo predstavili sopranistko Niko Gorič kot koncertno pevko v samospevih in simfoničnem stavku z orkestrom.

Skladatelj tedna Notredamska šola, 1. del

V ciklu Skladatelj tedna se tokrat posvečamo sakralni vokalni glasbi, ki je nastajala v drugi polovici dvanajstega in prvi polovici trinajstega stoletja in je bila povezana z notredamsko katedralo v Parizu. Pred tem je bilo večglasje prepuščeno pevcem kot oblika improvizacije, takrat pa so ga začeli zapisovati pred izvajanjem in ustvarjati glasbena dela v sodobnem pomenu besede.

Glasbena skrinjica Umetnine, ki so navdihnile glasbo XLIII: Obraz noči

V današnji oddaji bomo spoznali skladbo Obraz noči ameriškega skladatelja Kennetha Fuchsa, ki jo je navdihnilo istoimensko delo ameriškega abstraktnega slikarja Roberta Motherwella. Slika je nastajala med letoma 1977 in 1981, slikar pa jo je posvetil svojemu prijatelju, mehiškemu pesniku in pisatelju Octaviu Pazu.

Glasbeni portret Alfred Schnittke (1934-1998)

V oddaji bomo govorili o življenju Alfreda Šnitkeja, ob poslušanju izbora njegovih skladb pa tudi o njegovi kompozicijski poti, ki je že zgodaj vzbudila začudenje pa tudi neodobravanje sovjetskega režima. Kljub pritiskom je Šnitke, podobno kot pred njim Šostakovič, izoblikoval nekonformistično glasbeno govorico, jo nemalokrat obarval z ironičnimi podtoni, predvsem pa je mojstrsko povezoval različne sloge preteklih obdobij ter visoko in nizko kulturo v osebni slog, ki ga je sam imenoval polistilizem.

Več

Orkestralni jazz Stan Kenton - Kenton In Hi-Fi

Orkester Stana Kentona velja za enega najbolj inovativnih v zgodovini jazza. Svojo glasbo je poimenoval “Progressive Jazz” - progresivni jazz. V 40-ih letih 20.-ga stoletja pa so njegovo glasbo imenovali tudi "The Wall of Sound" – stena zvoka.

Jazz avenija Saksofonist in skladatelj Rick Margitza

Oddajo bomo namenili glasbo saksofonista in skladatelja Ricka Margitze. Po kar 15-letnem premoru je lani izdal nov album Sacred Hearts, posnet z veliko zasedbo, katere osnova je njegov pariški kvartet. Globoko osebna plošča povzema številne osebne tragedije in travme, ki so prizadele glasbenika v zadnjem desetletju ter je posvečen prijateljem in glasbenikom, ki so se v tem obdobju poslovili za vedno. Glasba na njej je kljub vsemu optimistična in živahna.

Samo muzika Srce šansona

21. aprila bodo na odru ljubljanske Drame v sklopu cikla Ars in Drama, ki ga prireja naš radijski program, nekateri naši najboljši pevci in pevke interpretirali skladbe slovenskih avtorjev. Zvrstila se bo cela plejada slovenskih vokalistk in vokalistov - Ana Bezjak, Metod Banko, Severa Gjurin, Boštjan Gombač, Tomaž Hostnik, Andraž Hribar, Aleksandra Ilijevski, Jure Ivanuša, Jadranka Juras, Matija Krečič, Alma Kužel, Bossa De Novo, Nina Strnad, Janez Škof in Jurij Zrnec. V današnji oddaji bomo poslušali skladbe izvajalcev, ki bodo zapeli na prireditvi Srce šansona.

Jazz Ars Sejem JazzAhead v Bremnu 2024 – nizozemske in nemške zasedbe

V Bremnu vsako leto pripravijo večere nemškega, evropskega in svetovnega jazza ter jazza vsakokratne gostujoče države. Nocojšnjo oddajo bomo namenili nekaterim izvajalcem, ki se bodo predstavili občinstvu, glasbenim promoterjem in kritikom iz Nizozemske in Nemčije. Slišali bomo naslednje izvajalce: bobnarja Guya Salamona, Marmoucha Orchestra, basista Alessandra Fongara, saksofonista Tineke Postma in Bena van Gelderja, zasedbo Masaa in pianistko Julio Kadel.

Orkestralni jazz Delfeayo Marsalis - Jazz Party

Do danes so izdali tri albume, Uptown On Mardi Gras Day, Make America Great Again in Jazz Party. Igrajo glasbo iz New Orleansa, jazz, soul in še marsikaj.

Samo muzika Trobentač Tomaž Gajšt

V današnji oddaji bo glavni solist v prav vseh skladbah trobentač Tomaž Gajšt. Tomaž Gajšt je Štajerc, Mariborčan in letnik 1985. Doštudiral je trobento na jazzovskem oddelku graške univerze za glasbo pri mag. Edvardu Holnthanerju. Zaradi njegove vsestranskosti in gibke prilagodljivosti vsem žanrom Gajšta zelo radi povabijo k sodelovanju tako jazzovske zasedbe kot tudi različni izvajalci popularne glasbe. Gajšt velja za enega najboljših slovenskih trobentačev v zadnjem obdobju. Odlikujejo ga izreden občutek za muziciranje, poosebljanje vsakega izvedenega dela ter odlična interpretacija. V četrtek, 11. aprila bo v Siti teatru koncert avtorske glasbe Tomaža Gajšta za matični Big Band RTV Slovenija.

Jazz avenija Sejem JazzAhead v Bremnu 2024 – evropske in svetovne zasedbe

V Bremnu vsako leto pripravijo večere nemškega, evropskega in svetovnega jazza ter jazza vsakokratne gostujoče države. Nocojšnjo oddajo bomo namenili nekaterim izvajalcem, ki se bodo predstavili občinstvu, glasbenim promoterjem in kritikom iz Evrope in ostalega sveta. Slišali bomo naslednje izvajalce: norveško pianistko Liv Andreo Hauge, finsko saksofonistko Lindo Fredriksson, francosko pevko Leilo Martial, kitarista Bálinta Gyémánta, izraelskega klarinetista Orana Etkina, angleškega pianista Sultana Stevensona in kanadskega pianista Andyja Milna.

Jazz Ars Bobnar in skladatelj Aleš Rendla

V nocojšnji oddaji bomo poslušali glasbo Aleša Rendle, ki se bo v nedeljo, 7. aprila, predstavil s svojim novim kvintetom na koncertu v Cukrarni v okviru cikla Jazz ars All Stars v organizaciji našega radia. Pridružili se mu bodo Aljoša Kavčič pri klavirju, Jošt Lampret na basu, Primož Fleischman na saksofonu in Aljaž Rendla na klarinetu. Jazzovski veteran – bobnar in skladatelj Aleš Rendla je izjemno tehnično podkovan, vrhunsko izobražen in vešč raznovrstnih žanrov in slogov, skratka je celovita glasbena osebnost. Na slovenski glasbeni sceni je prisoten že kar nekaj desetletij. Igral je v nekaterih ključnih jazzovskih zasedbah – Begnagrad, Quatebriga in Fake Orchestra, je tudi član Big Banda RTV Slovenija in profesor na jazzovskem oddelku Konservatorija za glasbo v Ljubljani.

Jazzovska jutranjica Aleš Rendla - pogovor

Pred koncertom v ljubljanski Cukrarni v nedeljo, 7. aprila, ob 20.00, smo se v Jazzovski jutranjici v živo pogovarjali z vodjo kvinteta, bobnarjem Alešem Rendlo. Rendla je eden najpomembnejših bobnarjev v zgodovini slovenskega jazza. Bil je član zasedb Begnagrad in Quatebriga, danes je bobnar Big Banda RTV Slovenija. Za koncertni cikel Jazz Ars All Stars je pripravil nov program z novo zasedbo. O tem in še čem v Jazzovski jutranjici.

Tretje uho Antonio Carlos Jobim - A Certain Mr. Jobim

Bil je pionir bossa nove, glasbenega sloga, ki je na začetku 60-ih let obnorel svet. Skupaj z Joaom Gilbertom in morda še kom je postavil ritmične, melodične in harmonske temelje za žanr, ki je zagotovo eden najpopularnejših v zgodovini glasbe.

Jazz session Martin Wind Gravity Trio & Philip Catherine

Koncert slovitega belgijskega kitarista in tria, ki ga vodi basist Matrtin Wind je na festivalu Jazz Baltica junija 2023 posnel Severnonemški radio (NDR).

Več

Radijska igra Cvetka Bevc: Presenečenje

Protagonistke na proslavljanju obletnice mature čaka nekaj presenetljivih novic in izpovedi, ki začetno banalno premlevanje prehojenih življenjskih poti sprevržejo v trpko spoznanje minljivosti. Režiser: Tugo Štiglic Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anita – Violeta Tomić Milena – Vesna Pernarčič Vanesa – Stannia Boninsegna Ferdo – Gregor Zorc Vasja – Boris Kerč David – Vojko Zidar Uredništvo igranega programa Posneto v studiiih Radia Slovenija marca 2007

Kratka radijska igra Natalya Anatoliyivna Vorozhbyt: Slabe ceste – 2 – Evo, punci, grem

Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri tem pa v središče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v situacijah, v katerih je preživetje vsak trenutek vprašljivo. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V drugem delu šestdelne igre tri ruske najstnice čakajo ukrajinske vojake, s katerimi so se zapletle v ljubezenska razmerja. Njihov dialog, dokler jih čakajo, razkriva, da gre za razmerja različnih motivov in vzrokov, nepreklicno pa jih spremljajo tudi nujnost preživetja ter konflikti s sovrstniki in družbo. Zadnjo, ki ostane na klopi, pride iskat babica, to pa sproži buren dialog, ki razkriva različne poglede na sovražno stran. Gre za moč najstniških iluzij in nemoč starejše generacije, da bi obvarovala mlade pred tveganjem zlorabe, prikrite prostitucije in življenjske resničnosti same. Prevajalki: Yuliya Zapeka, Ana Krauthaker Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Tehnični asistent: Gašper Vodlan Prva – Eva Pečnik Druga – Petra Kodba Tretja – Špela Lovrec Ženska – Vesna Jevnikar Produkcija uredništva igranega programa. Posneto leta 2023.

Radijska igra Žanina Mirčevska: Hočem življenje kot na filmu

Zgradba radijske igre prevzema pripovedni način filmskih kriminalk z akcijo, izsiljevanji, ljubezenskim trikotnikom, hkrati pa s sklepnim nepričakovanim dejanjem izraža tudi zgroženost nad takšnim svetom. Režiser: Vladimir Jurc Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Viktorija – Maja Blagovič Maksim – Aleš Valič Pipi – Primož Forte Riki – Romeo Grebenšek Receptor – Vladimir Jurc Radijski voditelj – Janez Martinčič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiu Radia Slovenija novembra 2007.

Kratka radijska igra Mike Van Graan: Ko lastovke jokajo

Igra se osredotoči na dialog med humanitarnim prostovoljcem iz Kanade in južnoafriškim vojakom teritorialnega sestava, ki Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem pogovoru avtorju uspe razkriti absurdnost razmerja med razvitim, s kapitalom nakopičenim Zahodom, ter najrevnejšimi deli sveta, kjer domačini ob nemoči proti velikim korporacijam pravico vzamejo v svoje roke. Kratko radijsko igro posvečamo Sašu Tabakoviću, prejemniku nagrade »Duša Počkaj« za dveletno obdobje, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Režiserka: Špela Kravogel Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Charles – Saša Tabaković Vojak – Aljaž Jovanović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.

Radijska igra Indira Buljubašić, Ismir Hero, Edis Kolar, Fuad Serdarević, Midhat Karić, Selma Catović Hughes, Belma Cuzović, Ena Kukić, Nick Teunissen: Predor rešitve

Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v Sarajevu. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za strahove v nas, vendar so hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu predora. Radijski dokumentarec na program uvrščamo ob 32. obletnici začetka obleganja Sarajeva. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sinhronizacija v slovenski jezik – Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in ŠKUC gledališčem Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS

Radijska igra Feri Lainšček, Jože Žunec, Igor Likar: Primer Kalman

Družina Kalmana Sočiča, Roma z Goričkega v Prekmurju, je želela do svoje domačije zgraditi dovozno pot, zato so postali žrtev nerešenih konfliktov ter zapletov najprej z lokalno, potem pa tudi z državno birokracijo. Kalmanove izpovedi dopolnjuje v pristnem okolju in krajevnem narečju interpretirana rekonstrukcija komentatorjev in raznih uradnih dokumentov. Radijsko igro na program uvrščamo ob svetovnem dnevu Romov. Režiser: Igor Likar Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Lektor: Feri Lainšček V dokumentarnih prizorih so sodelovali Kalman Sočič, njegova žena Ana in predsednika dveh krajevnih skupnosti Čepinci in Šalovci. Kalmanov notranji glas: Polde Bibič Bralke in bralci uradnih dokumentov: Slobodan Kaloper, Brigita Perhavec, Milan Zrinski Vaščani: Berta Kološa, Karmen Erjavec, Jože Rituper, Janez Žilavec, Simona Zadravec, Dušan Radić, Milivoj Roš (člani Kulturno-umetniškega društva Murska Sobota) Uredništvo igranega programa Posneto na Goričkem in v okolici Murske Sobote oktobra 1987 in junija 1988 ter v studiih Radia Slovenija novembra 1988

Kratka radijska igra Natalya Anatoliyivna Vorozhbyt: Slabe ceste – 1 – Marčevsko sonce je tako močno

Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri tem v središče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v situacijah, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V prvem delu šestdelne igre se novinarka na poročevalski misiji zaljubi v vojaka, to pa v njej povzroči notranji razkol. Monološka retrospekcija v poskusu analize odpira ironično distanco, spomine in še vedno prisotna čustva. Ta se pomikajo po središčni osi ljubezen – samota – ubijanje – odgovornost, konflikt med njimi in sami vojni dogodki pa puščajo za seboj sled travme. Prevajalki: Yuliya Zapeka, Ana Krauthaker Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Asistent: Urban Gruden Nataša: Maruša Majer Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto novembra 2023.

Radijska igra Miomira Šegina: Blejski zvon želja

V mitskem ozadju igre je legenda o zvonu na Blejskem otoku, ki izpolnjuje želje, avtorica pa jo naveže na stvarno usodo mladega nosečega dekleta, ki v svoji duhovni in materialni stiski išče pomoči pri civilnih in cerkvenih ustanovah. Iskanje ženske in materinske identitete se izkaže za neuspešno, zgodba o željah pa izzveni v trpko spoznanje prepuščenosti sami sebi. Režiser: Tugo Štiglic Prirejevalec in dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ana – Iva Krajnc Bagola Mala Ana – Ema Leila Grošelj Anina mati – Marijana Brecelj Anina krušna mati – Sabina Kogovšek Anin krušni oče – Brane Grubar Peter – Robert Waltl Petrova mati – Stannia Boninsegna Župnika – Evgen Car, Andrej Nahtigal Socialni delavec – Sandi Pavlin Duhovnika – Janez Starina, Vojko Zidar Kralj – Iztok Jereb Kunigunda – Vesna Jevnikar Škof Deluški – Franc Markovčič Škof Rigel – Boris Ostan Elizabeta – Mojca Fatur Devica Marija – Darja Reichman Napovedovalke in napovedovalci – Alenka Resman, Maja Šumej, Mateja Perpar, Gašper Jarni, Aleksander Golja, Jure Franko, Ivan Lotrič Vile – Saša Mihelčič, Iuna Ornik, Katja Povše Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2008

Kratka radijska igra Draga Potočnjak: Rajko

Spretno spletena zgodba s srečnim koncem izrisuje nasilneža in njegov poskus ropa. Kratko radijsko igro posvečamo igralki in dramatičarki Dragi Potočnjak, prejemnici stanovske nagrade »Polde Bibič« za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Draga Potočnjak je nagrado prejela za neusahljivo soustvarjanje slovenske gledališke literarne krajine in dramski opus. Režiser: Diego de Brea Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Rajko – Miha Arh Eva – Barbara Žefran Peter – Niko Logar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1999.

Radijska igra Polona Glavan: Tristo milijonov metrov na sekundo

Devetletni Erik je nadpovprečno bistroumen, nadarjen zlasti za matematiko, ki mu s svojo trdnostjo in predvidljivostjo ponuja oporo v vsakdanjem življenju, polnem nereda zaradi materinega alkoholizma in posledičnega nasilja. Pri premagovanju vsakdanjih težav mu pomaga socialni delavec Pero, ki mu pove za relativnostno teorijo Alberta Einsteina, po kateri lahko čas teče tudi hitreje. Režiserka in prirejevalka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Erik – Vitja Čretnik Mama – Silva Čušin Pero – Jurij Zrnec Mojca – Marijana Brecelj Julija – Sabina Kogovšek Uredništvo igranega programa. Posneto v studiu Radia Slovenija februarja 2006.

Radijska igra Ervin Fritz: Srčevje svetega Andreja

Svojevrstna moraliteta o Jezusu in njegovih učencih apostolih je napisana po motivu vsebinsko nenavadne slovenske ljudske pesmi z nabožno vsebino. Prvi od dvanajstih Jezusovih apostolov Andrej se je pregrešil zoper zapovedano uboštvo in se za svoj greh spokoril s sežigom na grmadi. Edino, kar od njega ostane v pepelu, je nenavadno srčevje, ki ga Jezus podari mladi krčmarjevi hčeri in s tem naslovnemu junaku podari novo življenje. Režiser: Marjan Bevk Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Zborovodkinja: Urša Lah Jezus – Tomaž Gubenšek Sveti Andrej – Zvone Hribar Sveti Tomaž – Branko Jordan Sveti Janez – Marko Mandić Gostilničarka – Maja Šugman Jerica – Violeta Tomić Angeli v zraku – Andreja Žugić, Jasna Žitnik, Christina Strojan Angeli na zemlji – Matija Filipič, Matevž Kajdiž, Uroš Boštjančič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2000.

Več

Bogoslužje Prenos maše iz Šentruperta na Dolenjskem

Iz župnijske cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Jakob Trček. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor pod vodstvom organistke Alenke Gale.

Sledi večnosti s. Ana in kaplan Janez Pavel Šuštar: Pomagava si, drug drugega tudi tolaživa

V tednu molitve za duhovne poklice v Katoliški cerkvi v Sloveniji s. Ana Šuštar, frančiškanka Marijina misijonarka, in kaplan v župniji Ig Janez Pavel Šuštar, sestra in brat, o božjem klicu za duhovni poklic. V današnjem času ni ravno prav pogosta odločitev, kaj šele da bi iz iste družine dva otroka stopila na pot duhovnega poklica. Ali bi še enkrat sprejela odločitev za duhovni poklic, kaj mlade kristjanke in kristjane odvrača od redovništva in duhovništva, pa kakšnih predsodkov in opazk sta deležna od posameznikov, kaj bi morda spremenila v Cerkvi, pa tudi o tem, kako ostajata povezana.

Sedmi dan Umetna inteligenca in religija

Tematika umetne inteligence je v zadnjem času zelo pomembna. Kaj sploh to je in kako vpliva na naše vsakdanje življenje in aktivnosti, ter k čemu nas spodbuja? Kako iskati stečišča, med to vrsto inteligence in kakšen vpliv ima na teologijo in Cerkev? O tem z profesorjem dr. Bojanom Žalcem.

Musica sacra Pascha nostrum - Kristus, naše velikonočno Jagnje

Pascha nostrum je velikonočna hvalnica, ki se poje ali moli v velikonočnem času, vse do binkošti. Besedilo je sestavljeno iz različnih verzov Svetega Pisma. V anglikanski cerkvi se jo izvaja pri jutranjih molitvah, pri bogoslužju pa jo lahko srečamo v vseh dneh velikonočnega časa. Prisotna pa je seveda tudi v uglasbeni obliki – v gregorijanskem koralu in glasbi različnih glasbenih ustvarjalcev.

Bogoslužje Prenos maše iz Murske Sobote iz stolne cerkve svetega Nikolaja

Na prvo nedeljo po veliki noči, na nedeljo Božjega usmiljenja, prenašamo sveto mašo iz stolne cerkve svetega Nikolaja v Murski Soboti. Mašuje župnik Goran Kuhar. Poje Zbor Sv. Nikolaja pod vodstvom ToMija Bušinoskega.

Musica sacra Mistične pesmi in Festival Te Deum Ralpha Vaughana Williamsa

Pet mističnih pesmi je kompozicija angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa, ki obsega štiri pesmi iz zbirke The Temple: Sacred Poems, valižanskega pesnika in anglikanskega duhovnika Georga Herberta, z vsebino pa se dotika tudi največjega krščanskega praznika – to je velike noči. Enako velja za Festival Te Deum, čeprav ga je skladatelj namenil za kraljevo kronanje.

Sedmi dan Adventistični pastor Zmago Godina o božjem sočutju

Adventistični pastor iz Maribora in predsednik Slovenske krščanske adventistične cerkve mag. Zmago Godina govori o delovanju povelikonočnega božjega usmiljenja. So kristjanke inkristjani v praksi nosilci sočutnih bližin, upanja in ljubezni?

Sledi večnosti Dr. Janez Gril: Ne širimo slabo, širimo dobro v družbi, v kateri je grdo govorjenje o drugem veselo igra

Katoliški duhovnik dr. Janez Gril je novi prošt Stolnega kapitlja v Novem mestu. V novi službi se bo posvetil molitvi, duhovnosti; duhovnik Gril pa se je večino življenja ukvarjal predvsem z mediji in gospodarskimi temami; bil je aktiven v cerkvenih in posvetnih gremijih na prehodu iz enopartijskega sistema v demokratično družbo. Premišljuje o medijih, anonimnih objavah na spletu, procesu sprave, bil je pobudnik prve spravne svete maše v Kočevskem Rogu; lani je obhajal zlato mašo.

Bogoslužje Prenos maše na veliko noč iz župnije Rogaška Slatina

Na največji krščanski praznik veliko noč prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Križa v župniji Rogaška Slatina. Mašuje nadžupnik Jože Vehovar ob sodelovanju tamkajšnjih vernic in vernikov. Za glasbeno spremljavo mašnega obreda skrbijo: otroški cerkveni zbor Biser in Mladinski cerkveni zbor Žarek z zborovodkinjama Jelko Zorin Belcer in Tanjo Pirš. Na orgle igra Angelika Škrabl. Na kitarah so Patrick Pirš, Tilen Zorin in Lucija Fric, na bas kitaro igra Tine Pirš, na cajonu je Luka Turk, flavtistka pa je Maja Pirš.

Musica sacra Kristus je vstal

To je naslov slovenske ponarodele cerkvene velikonočne pesmi, katere avtor je Stanko Premrl. To pa je hkrati tudi vzklik oz. pozdrav, s katerimi se za veliko noč pozdravljajo mnogi verujoči kristjani po vsem svetu, tako vzhodnih kot zahodnih cerkva. Vzklik je navdahnil mnogo glasbenih ustvarjalcev različnih glasbenih obdobij in slogov.

Sledi večnosti Katoliški škof Saje in evangeličanski škof Novak o sporočilu velike noči

Na veliko noč, na najpomembnejši krščanski praznik, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje in škof Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji mag. Leon Novak premišljujeta o sporočilu velike noči danes.

Več

Odprta knjiga na radiu Petra Pogorevc: Joži 32/50

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Lirični utrinek Mahmud Darviš: Obleganje

Poezija, ki opozarja na temeljne človekove pravice ter zagovarjajo osebno in narodno identiteto, sodi v vrh sodobne arabske poezije. Prevajalca Margit in Mohsena Alhady, igralec Boris Ostan. Produkcija: 2002

Literarni nokturno Jaroslava Blažková: Piper nigrum

Pisateljica Jaroslava Blažková danes sodi med najbolj brane slovaške avtorje, čeprav je bila po nasilnem zatrtju ,praške pomladi' leta 1968 zaradi emigracije v Kanado v domovini prepovedana. Roman v pismih Happyendi, ki ga je pred nekaj meseci izdala založba Pivec, je intimen zapis iz življenja ženske v zrelih letih, ki predano in ljubeče skrbi za moža po možganski kapi. V pismih prijateljici Evi ga imenuje Dušica. Prevajalka Stanislava Chrobáková Repar, interpretka Pia Zemljič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Vlado Motnikar. Produkcija 2024.

Odprta knjiga na radiu Petra Pogorevc: Joži 31/50

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Lirični utrinek Neznani avtor: Porušeno mesto

Angleška pesem iz 10. stoletja je po skoraj enajstih stoletjih še vedno enako aktualna. Poslovenil jo je Marjan Strojan, avtor ni znan, interpretiral pa jo bo Gašper Lovrec. Produkcija: 2016

Literarni nokturno Ciril Zlobec: En sam samcat danes

Pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik, partizan, politik in nekdanji radijski kolega Ciril Zlobec (rojen je bil 4. julija 1925 v Ponikvah, umrl pa je 24. avgusta 2018 v Ljubljani) je pogosto pesnil o vitalizmu, pa tudi sam je bil izjemno vitalen. Leta 2013 je tako v Literarnem nokturnu objavil sedem pesmi o času. Interpret je Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2013.

Literarni portret Gabriel García Márquez: Patriarhova jesen

Mineva deset let od smrti velikega kolumbijskega pisatelja Gabriela García Márqueza. Rodil se je leta 1927 in se uveljavil kot eden najpomembnejših prozaistov 20. stoletja. Študiral je pravo in delal kot novinar. V petdesetih letih je bil dopisnik v Parizu, v Bogoti in nato v New Yorku je delal za agencijo Prensa Latina, ki jo je ustanovil režim kubanskega voditelja Fidela Castra. Pozneje se je preselil v Mexico City, med letoma 1967 in 1975 je živel v Španiji, pozneje v Mehiki, Franciji in na Kubi. Pred letom 1967 je García Márquez objavil dva romana, novelo in nekaj kratkih zgodb. Sledilo je Sto let samote, v katerem García Márquez pripoveduje o Macondu, osamljenem mestu, katerega zgodovina je kot zgodovina Latinske Amerike v malem. S prepletom realizma in fantastike je ustvaril t.i. magični realizem.Leta 1982 je za svoje pisanje - predvsem za roman Sto let samote - prejel Nobelovo nagrado za književnost. Pozneje je objavil še vrsto kakovostnih in odmevnih romanov, med njimi je tudi Patriarhova jesen. Navdih za roman je pisatelj dobil ob begu venezuelskega diktatorja Marcosa Péreza Jiméneza. Kot je dejal, je "bilo to prvič, da smo v Latinski Ameriki videli padec diktatorja." Patriarhovo jesen je začel pisati leta 1968, končal leta 1971, popravljal pa ga je do leta 1975, ko je izšel v Španiji. Z besedami Garcíe Márqueza gre za "pesem o samoti oblasti". Prevod Alenka Bole Vrabec, interpretacija Vojko Zidar, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Radivoj Podbršček. Produkcija 1995. Redakcija Staša Grahek.

Spomini, pisma in potopisi Henrik Neubauer: Spomini na umetniške sopotnike

Letos je velika Prešernova nagrada za življenjsko delo pripadla dr. Henriku Neubauerju. Baletni plesalec, koreograf, umetniški vodja, zdravnik, operni režiser in profesor operne igre je za svoje delo prejel več nagrad in priznanj, napisal je tudi več kot 30 knjig in prek 500 strokovnih člankov s področja opere in baleta. Leta 2021 je izšla njegova knjiga Spomini na umetniške sopotnike, za katero je Neubauer dejal: "Ta knjiga obuja spomine na številne moje pokojne in živeče prijatelje iz gledaliških vrst. Nekateri od teh spominov so bolj osebni, drugi manj, tretji so bolj strokovni, vsi pa zame nadvse prijetni." Izbrali smo zapis Henrika Neubauerja o slovenskem skladatelju in glasbenem pedagogu Slavku Ostercu. Interpret Ivo Ban, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2024.

Humoreska tega tedna Franziska zu Reventlow: Zlovešča prtljaga in Mi, špijoni

Nemška pisateljica in prevajalka Franziska zu Reventlow oziroma njene humoristično-satirične zgodbe nas spremljajo v aprilskih humoreskah. Avtorica je izhajala iz aristokratskega okolja, a ni sledila željam svoje družine, ki jo je želela vzgojiti v njenemu stanu primerno mlado damo, temveč si je na prelomu 19. v 20. stoletje vseskozi prizadevala za svobodo – v družbenem, spolnem in umetniškem smislu. Ob pisateljevanju je tudi slikala, med drugim je bila učenka Antona Ažbeta, v Humoreski tega tedna pa se seveda osredotočamo na njene zgodbe. Za tokratno oddajo smo izbrali dve: Zloveščo prtljago in Mi, špijoni. Prevod: TIna Štrancar, interpretacija: Maja Končar, režija: Špela Kravogel, glasbena oprema: Nina Kodrič, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Leto produkcije: 2015. Redakcija: Matej Juh, Maja Žvokelj.

Lirični utrinek John Ashbery: Umirjeno življenje

Ameriški pesnik John Ashbery (1927–2017) je objavil več kot trideset pesniških zbirk in danes velja za enega najpomembnejših ameriških pesnikov druge polovice 20. stoletja. Njegova poezija je bila označena za filozofsko in refleksivno, pa tudi za hermetično, saj je odmaknjena od tradicionalnega dojemanja poezije. Ashbery je nekje omenil, da ga v poeziji zanima "izkustvo izkustva". V njegovi poeziji se tako na samosvoj način sestavi objektivno in subjektivno. Precej izrazito v pesmi Umirjeno življenje, ki jo je prevedel Aleš Debeljak, interpretira pa jo Tomaž Gubenšek.

Literarni nokturno Gertrude Stein: Nežni gumbi

Letos je minilo 150 let od rojstva ameriške pisateljice, pesnice in dramatičarke Gertrude Stein (1874–1946). Ta nenavadna literarna ustvarjalka se je rodila v Pensilvaniji, odraščala v Kaliforniji, leta 1903 pa se je preselila v Francijo in ostala tam vse do konca svoje življenjske poti. Vrsto let je gostila znameniti pariški salon, v katerem so se srečevali številni umetniki, na primer Pablo Picasso, Ernest Hemingway, Ezra Pound, Henri Matisse in številni drugi. Gertrude Stein je napisala z modernizmom in jezikovnimi eksperimenti zaznamovana dela. Leta 1933 pa je objavila spomine na svoja pariška leta, zbrana v knjigi Avtobiografija Alice B. Toklas; to je bila njena življenjska sopotnica. Knjiga je postala uspešnica in jo je povzdignila v središče takratnega literarnega dogajanja. Pred spomini pa je Gertrude Stein izdala knjigo Nežni gumbi (1914), sestavljeno iz treh poglavji: Predmeti, Hrana in Sobe. Ta njena kratka knjiga "radikalne poezije", ki je danes eno njenih najbolj priljubljenih besedil, je sestavljena iz pesmi, ki se navezujejo na vsakdanjost. Zaradi eksperimentalne uporabe jezika so pesmi precej nenavadne, njihova vsebina pa izmuzljiva. Kot je zapisal prevajalec njenega dela v slovenščino Andrej E. Skubic: "Primarna tema Nežnih gumbov ni resničnost sama po sebi, temveč pesniški postopek, način, kako z besedami izraziti stvarnost, kako stavki in odstavki izražajo svet in človeka." Objavljamo nekaj pesmi iz prvega poglavja te knjige z naslovom Predmeti. Prevajalec je Andrej E. Skubic, interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.

Več

Neposredni prenos Štirje godci, Družinski abonma Slovenske filharmonije 5

Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Juš Milčinski, pripovedovalec Štiri ostarele, po mnenju svojih gospodarjev odslužene živali se odpravijo proti vasi, v kateri naj bi dobile novo priložnost kot glasbeniki. Toda že na poti se zaplete, saj potrebujejo prenočišče in edina koča, ki jo najdejo, je že zasedena – z razbojniki. Prijatelji se domislijo glasne zvijače … Pravljico o štirih živalih je na podlagi besedila bratov Grimm uglasbil skladatelj Tomaž Habe, prebral pa jo bo Juš Milčinski.

Neposredni prenos Simfoniki z violončelistom Tamásom Vargo

Sedmi koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Tamás Varga (violončelo) dirigent: Martin Rajna Ludwig van Beethoven: Uvertura Coriolan op.62 Dmitrij Šostakovič: Koncert za violončelo in orkester v Es-duru op. 107 (dodatek) Konrád Varga: Adagio Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru op.36

Neposredni prenos Rovis, Sibelius in Vaughan-Williams v izvedbi študentov Akademije za glasbo

Osrednji koncertni dogodek Akademije za glasbo vsako leto poteka v Cankarjevem domu, na njem pa nastopi največ študentov akademije skupaj in med drugim izvedel tudi novo delo študenta kompozicije. Simfonični orkester Akademije za glasbo UL Mešani in Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo UL Dirigent: izr. prof. Simon Dvoršak Hanna Kryvtsova, violina Spored: Luka Rovis: Contrasting perspectives (krstna izvedba) Jean Sibelius: Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Ralph Vaughn-Williams: Simfonija št. 7, »Sinfonia antartica« Sopran: Katarina Zorec https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-mesani-in-dekliski-pevski-zbor-akademije-za-glasbo-ul

Neposredni prenos Jazz Ars All Stars: Aleš Rendla kvintet

Aprilska edicija Jazz Ars All Stars koncertov je v nedeljo, 7. 4., na oder Cukrarne pripeljala kvintet vrhunskih slovenskih glasbenikov pod vodstvom bobnarja Aleša Rendla. Pridružili se se mu še Aljoša Kavčič na klavirju, Jernej Vindšnurer na basu, Primož Fleischman na saksofonu in Aljaž Rendla na klarinetu.

Neposredni prenos 5. koncert abonmaja Same mogočne skladbe Orkestra Slovenske filharmonije

Koncertni večer Za vse po vrsti se bo začel s slovenskim delom – s Svečano uverturo Lucijana Marije Škerjanca, sledil bo čudovit, večno priljubljen Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega, ki ga bo z orkestrom izvedel vrhunski ruski violinist svetovnega slovesa Boris Brovcin. Drugi del koncerta pa bo obarvan angleško – slišali bomo Simfonijo št. 1 v As-duru, op. 55 Edwarda Elgarja. Gostujoči dirigent je Anglež Joel Sandelson, odlični mladi umetnik, med drugim tudi zmagovalec tekmovanja Salzburškega festivala 2021 za mlade dirigente.

Neposredni prenos 4. Koncert iz abonmajskega cikla Filharmonični klasični koncerti z naslovom "Za post"

Na sporedu bo Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa. Prvo zrelo delo še vedno mladega dvaintridesetletnega skladatelja je bilo že v svoji drugi, še nepopolni različici, podobno kot ob tej priložnosti, izvedeno na veliki petek v Bremnu. Za razliko od Mozarta, Cherubinija ali Verdija Brahms pri Nemškem rekviemu ni uporabil običajnega liturgičnega besedila maše za rajne, pač pa delo, ki je nastajalo postopoma, vsebuje različne odlomke iz Luthrove Biblije. Zaradi odmika od klasičnega liturgičnega besedila je Brahms zlasti pri teologih naletel na vrsto kritik, sam pa je pripomnil: »Kljub temu imam v sebi vero.« Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa bodo tokrat izvedli Orkester Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije, Komorni zbor KGBL, sopranistka Marita Sølberg, baritonist Yngve Søberg in dirigentka Grete Pedersen. Koncert Slovenska filharmonija posveča violinistu Igorju Ozimu, ki nas je v soboto, 23. marca 2024, zapustil v visoki starosti. Kot izjemen koncertni violinist je sodeloval z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, z Orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil kar sedeminsedemdesetkrat. Slovenska filharmonija ga je sprejela tudi med svoje častne člane in to v letu, ko je praznovala stoletnico orkestra.

Neposredni prenos Za razmislek, Sakralna glasba Durufleja in Poulenca na 5. koncertu Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije

Mračno besedilo responzorijev velikega tedna, ki govorijo o strahu, razočaranju in izgubljenosti, je Francis Poulenc z uporabo sodobnih harmonskih sredstev prelil v ekspresivno podobo človekovega soočenja s trpljenjem in minljivostjo. Umirjeno in meditativno pa izzveni Rekviem, maša za umrle Maurica Durufléja, v katerem je skladatelj po zgledu Gabriela Fauréja izpustil nekatere dele te latinske maše in jo strukturiral v devet stavkov. Maurice Duruflé :Štirje moteti na gregorijanske teme Maurice Duruflé: Oče naš Francis Poulenc: Pozdravljena, Kraljica Maurice Duruflé: Preludij in fuga na ime Alain, op. 7 Maurice Duruflé: Rekviem, op. 9 Zbor Slovenske filharmonije Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju Harrison Cole, orgle Ana Potočnik, mezzosopran Peter Grdadolnik, bariton Ivan Šoštarič, violončelo Stephen Layton, dirigent

Neposredni prenos 7. koncert abonmaja Sidrišča

Septet Salzmusique sestavljajo zdajšnji in nekdanji člani orkestra Salzburške filharmonije, ki na svojih koncertih navdušujejo z virtuoznim prepletanjem glasbenih mojstrovin velikanov evropske romantične in operetne glasbe, improvizacijskih praks judovskega ter romskega glasbenega izročila in džeza.

Neposredni prenos Magija, imenovana umetnost – plenarno predavanje Irene Štaudohar na Kulturnem bazarju 2024

Dramaturginja, urednica, publicistka in novinarka pri časopisu Delo Irena Štaudohar v svojem predavanju Magija, imenovana umetnost med drugim razmišljala o tem, kaj se zgodi v nas, ko gledamo predstavo ali sliko, beremo roman, poslušamo skladbo? Kakšna magija je v umetnosti, da zna premakniti naše misli in čustva? Zakaj so se človeški možgani razvili tako, da imajo radi zgodbe? Nevrologi namreč pravijo, da gre za pomembno evolucijsko prilagoditev, ki nam omogoča, da tako svoje življenje občutimo kot skladno, urejeno in polno pomenov. Dogodki, ki jih doživimo, se v izkušnjo spremenijo šele, ko jih interpretiramo in osmislimo, pri čemer nam lahko umetnost zelo pomaga, saj pred nas postavlja podobe, ki bi si jih sami težko zamislili, in vprašanja, ki bi si jih sami težko zastavili. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Urban Gruden, Dunja Danial, Sonja Strenar Spletni urednik: Peter Frank Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični producent: Grega Peterka Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2024

Neposredni prenos Vlak št. 1 2 3 v bodočnost – predstava ob 120. obletnici Srečka Kosovela z neposrednim radijskim prenosom

Slovensko stalno gledališče v Trstu in Kosovelov dom v Sežani ob 120. rojstnem dnevu pesnika Srečka Kosovela napovedujeta predstavo z naslovom Vlak št. 1 2 3 v bodočnost. Odrska uprizoritev bo zaživela tudi na valovih Programa Ars Radia Slovenija in Radia Trst A. ''Vlak, ki drvi v bodočnost, je neusmiljen. Zažaritve podob in zadonitve zvokov Človeka in Družbe skozi Čas so vseprisotne. In vendar jih ne vidimo, ne slišimo. Ne dojamemo, da se je vse to nekomu, nekoč, nekje že zgodilo. Iz množice silhuet, iz disharmonije slišimo glas. Jasen, iskren glas. Kdo je to?'' ''Ko mi je Srečko prvič zares zazvenel, sem se začudil kot tista mačka, ki je skočila na klavir. Iz črk je namreč vstal in me zaobjel ves svet fanta odprte duše in neizmernega duhá.'' Tako je zapisal soscenarist predstave Rafael Vončina, soscenaristka Mateja Kralj pa, da je metaforo vlaka izbrala za naslov zato, ker simbolično predstavlja drvenje sodobne družbe, a tudi možnost novega začetka. Premiera: ponedeljek, 18. marca 2024, ob 20.00 v Kosovelovem domu v Sežani On, človek: igralec Matej Zemljič Ljudstvo: skupina pod vodstvom koreografinje Petre Štolfa Ona, umetnost: sopranistka Marta Fabris Režiserka predstave: Jasmin Kovic Režiser radijskega prenosa: Alen Jelen Scenarista: Rafael Vončina in Mateja Kralj Glasbenik: Aleksander Ipavec

Jazz Ars All Stars Milan Stanisavljevic Kvintet

Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.

Več

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.

Jazz Ars All Stars Milan Stanisavljević Kvintet

Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Lastovka v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.

Ars in Drama Nina Strnad Jazz Band

V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe.

Jazz Ars All Stars Microorganisms

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je nastopil zvezdniški trio MICROORGANISMS v zasedbi: Johannes Enders – saksofon Renato Chicco – Hammond orgle Jorge Rossy – bobni

Komorni studio Harfistka Sofia Ristic in tolkalka Petra Vidmar

Prvi koncert novega dua priznanih glasbenih umetnic, solistk Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in uveljavljenih komornih glasbenic.

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Jazz Ars All Stars Jure Pukl - Octoplus

V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba našega mednarodno priznanega saksofonista, tudi nagrajenca Prešernovega sklada. Povsem nov projekt je zasijal pod geslom "Glasba za lepši in boljši jutri". Nastopili so Jure Pukl (saksofoni), Nina Strnad (vokal), Žan Hauptman (vokal), Fani Posa (rog), Jani Moder (kitara), Saša Mutić (klaviature), Miha Koren (bas kitara) in Gaj Bostič (bobni).

Sobotni operni večer Radovan Gobec: Planinska roža v neposrednem prenosu iz SNG Maribor

Opereta o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.

Neposredni prenos Kromatika 4: Simfoniki, Davorin Mori in Tim Jančar

Četrti abonmajski koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija prinaša mojstrovine ruske romantike, ki sta jih izvedla izvrstna slovenska glasbenika mlajše generacije. V Rahmaninovem Tretjem klavirskem koncertu, ki velja za enega najbolj priljubljenih in tudi najzahtevnejših klavirskih koncertov v celotni simfonični literaturi, je kot solist nastopil pianist Tim Jančar. Koncert je sklenil cikel Slike z razstave Modesta Musorgskega, v mojstrski orkestraciji Mauricea Ravela. Dirigiral je Davorin Mori.

Jazz Ars All Stars Ecliptic

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba Ecliptic. Trobento je igral Tomaž Gajšt, kitaro Jani Moder, bas Jani Hace, bobne Žiga Kožar, "beatboxal" je Murat. Predstavili so vinilno ploščo Trash Society.

Več

Glasovi svetov Materinska rana – medgeneracijska travma, ki korenini v patriarhatu in poškoduje tako ženske kot moške

Na osebni ravni gre pri materinski rani za nabor omejujočih prepričanj in vzorcev, ki izvirajo iz zgodnje dinamike z materjo in povzročajo težave na številnih področjih odraslega življenja

Radijska igra Žanina Mirčevska: Hočem življenje kot na filmu

Zgradba radijske igre prevzema pripovedni način filmskih kriminalk z akcijo, izsiljevanji, ljubezenskim trikotnikom, hkrati pa s sklepnim nepričakovanim dejanjem izraža tudi zgroženost nad takšnim svetom. Režiser: Vladimir Jurc Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Viktorija – Maja Blagovič Maksim – Aleš Valič Pipi – Primož Forte Riki – Romeo Grebenšek Receptor – Vladimir Jurc Radijski voditelj – Janez Martinčič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiu Radia Slovenija novembra 2007.

Ars humana Od pretepaških poslancev do vdorov v kongres: burna zgodovina parlamentarnega nasilja

Odkar se je v drugi polovici 19. stoletja v zahodnem svetu široko uveljavil politični sistem parlamentarne demokracije, si je vsaj v teoriji težko razlagati, zakaj bi državljani – ki imajo vsakih nekaj let priložnost svojo voljo izraziti na volitvah – na svoje predstavniško telo protestno metali granitne kocke, pred njim zažigali avtomobile ali celo poskušali zavzeti parlament, še težje pa je morda razumeti, zakaj bi poslanci v parlamentu drug z drugim obračunavali s pestmi, noži ali kar pravim strelnim orožjem. In vendar smo bili v približno 150 letih parlamentarne zgodovine priča vsemu temu. Ne samo v preteklosti - tako kot recimo na našem prostoru, kjer so bili v času prve Jugoslavije hudi fizični obračuni med poslanci tako rekoč del vsakdana, priča pa smo bili celo parlamentarnemu uboju - ampak tudi danes: samo v zadnjih nekaj letih smo nenazadnje lahko spremljali napada na kongres v Združenih državah in v Braziliji, da o pretepih, ki občasno vznikajo v sicer vsaj formalno razmeroma delujočih parlamentarnih demokracijah po svetu, sploh ne govorimo, nasilni protesti pa so, vsaj v državah, kot je denimo Francija, tako rekoč del kulture. Zakaj se torej politično nasilje vztrajno pojavlja tudi znotraj parlamentarnega sistema, ki naj bi v teoriji omogočal ravno mirno odločanje s pomočjo dogovorov med različnimi političnimi silami, ki reprezentirajo voljo volivcev? Kakšne oblike je skozi zgodovino to nasilje privzemalo in v kakšnih okoliščinah se najpogosteje pojavlja? O pretepaških poslancih in besnih množicah bomo v tokratni oddaji Ars humana razpravljali z zgodovinarjem dr. Juretom Gašparičem. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: politična karikatura iz leta 1798, ki uprizarja pretep v ameriškem kongresu, Wikipedija, javna last

Sledi večnosti s. Ana in kaplan Janez Pavel Šuštar: Pomagava si, drug drugega tudi tolaživa

V tednu molitve za duhovne poklice v Katoliški cerkvi v Sloveniji s. Ana Šuštar, frančiškanka Marijina misijonarka, in kaplan v župniji Ig Janez Pavel Šuštar, sestra in brat, o božjem klicu za duhovni poklic. V današnjem času ni ravno prav pogosta odločitev, kaj šele da bi iz iste družine dva otroka stopila na pot duhovnega poklica. Ali bi še enkrat sprejela odločitev za duhovni poklic, kaj mlade kristjanke in kristjane odvrača od redovništva in duhovništva, pa kakšnih predsodkov in opazk sta deležna od posameznikov, kaj bi morda spremenila v Cerkvi, pa tudi o tem, kako ostajata povezana.

Podobe znanja Tomaž Prosen: S kvantnim računalnikom do odkritja superdifuzije

Kvantni računalniki napovedujejo novo tehnološko revolucijo. Njihov glavni adut je povsem drugačen pristop do reševanja problemov, ki temelji na zakonih kvantne fizike, zato so kos problemom, ki jim običajni računalniki niso. A takšna tehnologija ne skoči iz škatle polno realizirana. Razvija se skupaj z reševanjem povsem konkretnih problemov in lahko rečemo, da se je na tem področju zgodil izredno pomemben preboj. Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je namreč v sodelovanju s skupino za kvantno računalništvo podjetja Google (Google Quantum AI), uspešno uporabil univerzalni digitalni kvantni računalnik na 46 superprevodnih kvantnih bitih za simuliranje kvantnih pojavov in pri tem ne samo potrdil lastne teoretične napovedi, temveč je odkril tudi povsem nove, presenetljive pojave, ki kažejo na obstoj novega univerzalnega razreda neravnovesne statistične fizike, in članek o tem objavil v prestižni reviji Science.

Likovni odmevi Ančka Gošnik Godec prepleta sledi fantastike, realizma, srednjeveških iluminacij in etnografije

Vse od ustanovitve nagrade Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost leta 1969 so jo za življenjsko delo podelili le petim ženskam in še nikoli za področje ilustracije. Letos so nagradili 96-letno ilustratorko Ančko Gošnik Godec. Posebej veliko je sodelovala s pisateljico Elo Peroci, tudi pri pravljici Muca Copatarica, sicer pa je s svojimi slikami opremila knjige Tri botre lisičice, Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, pa ljudske pripovedi v zbirkah Pravljice, Zverinice iz Rezije, Mamka Bršljanka, Zlata skledica in druge. Kot v utemeljitvi med drugim poudari dr. Nadja Zgonik, so z nagrado pokazali, da ilustratorsko delo ni le dejavnost ''naših pravljičark'', temveč nastaja z visoko likovno artikulacijo, v primeru Ančke Gošnik Godec tudi z izvirnim prepletom referenc iz fantastične umetnosti, srednjeveških iluminacij, tradicije realizma 19. stoletja, popularne in etnografske kulture. Nagrajenka spada v generacijo Marlenke Stupica, Marjance Jemec Božič in Jelke Reichman – te, prve diplomantke ljubljanske akademije zaznamuje slikarski in študiozen pristop v ilustraciji, ki je tudi polna podrobnosti. Z Ančko Gošnik Godec smo se pogovarjali o njenem ustvarjanju in življenju, nekaj svojih misli pa je dodala tudi hčerka, ilustratorka Jelka Godec Schmidt. Slika (izrez): podoba iz slikanice Tri botre lisičice

Neposredni prenos Rovis, Sibelius in Vaughan-Williams v izvedbi študentov Akademije za glasbo

Osrednji koncertni dogodek Akademije za glasbo vsako leto poteka v Cankarjevem domu, na njem pa nastopi največ študentov akademije skupaj in med drugim izvedel tudi novo delo študenta kompozicije. Simfonični orkester Akademije za glasbo UL Mešani in Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo UL Dirigent: izr. prof. Simon Dvoršak Hanna Kryvtsova, violina Spored: Luka Rovis: Contrasting perspectives (krstna izvedba) Jean Sibelius: Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Ralph Vaughn-Williams: Simfonija št. 7, »Sinfonia antartica« Sopran: Katarina Zorec https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-mesani-in-dekliski-pevski-zbor-akademije-za-glasbo-ul

Literarna matineja Maša Ogrizek: "Zelo pomembno in dragoceno je, da tvorimo tudi druge skupnosti, ne le družinske"

Kako pomemben je sočlovek za to, da se začnemo odpirati svetu ali samemu sebi? Kdo sodi v našo najožjo skupnost? Je ta skupnost vedno tudi naša primarna družina? Kako nas določa naš družbeni spol? Kako in koliko o tem sploh razmišljamo? Maša Ogrizek, uveljavljena mladinska pisateljica, je teme, ki jih odpirajo omenjena vprašanja, občuteno povezala v razgiban, večplasten roman Gospodična z monstero, ki je izšel pri Mladinski knjigi. Delo nagovarja tudi odrasle, čeprav je morda pisano predvsem za mlade bralce. Z Mašo Ogrizek pa ne razmišljamo le o njem, temveč tudi o drugih temah, ki jo kot posameznico in ustvarjalko vznemirjajo.

Odprta knjiga na radiu Petra Pogorevc: Joži 31/50

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Kdo smo? Kranjska čebela v Višnji Gori

Slovenci je stoletja sodimo med pomembnejše čebelarske narode na vsem svetu. V času razsvetljenstva je čebelar Anton Janša postal prvi učitelj čebelarstva na Dunaju in v vsem tedanjem cesarstvu. Stoletje pozneje pa je družina Rošič z gradu Podsmreka pri Višnji Gori razpošiljala kranjske čebele – kranjski sivko – po vsem svetu (ponovitev).