Aktualno

Frankfurtski knjižni sejem: digitalno je stopilo korak nazaj, vendar vztrajno stopa naprej

Nemcem je uspelo obrniti padanje prodaje. Tiskana knjiga še naprej ostaja najboljši medij za poglobljene zgodbe.

Knjige
foto: Alexander Heimann / Frankfurtski knjižni sejem

Nemcem je uspelo. Prvič po petih letih so uspeli obrniti padanje prodaje, tiskana knjiga pa se prodaja bolje kot elektronska. Vendar to ne pomeni, da je stanje enako kot pred desetletjem. Razmere najbolje ilustrira vprašanje, ki so ga zastavili v Frankfurtu: ne vemo ali v založništvu doživljamo slabo vreme ali pa smo v času večjih klimatskih sprememb. Ne poznamo še vseh učinkov digitalne dobe.

Predsednik svetovne organizacije za intelektualno lastnino Francis Gurry je dejal, da še ni preteklo dovolj časa za razumevanje učinkov digitalizacije. Industrijska revolucija je bila socializirana šele 100 let pozneje, je izpostavil.

Zasledil sem tudi trditev, da je digitalno v založništvu res stopilo korak nazaj, vendar vztrajno stopa naprej. Ne smemo si zatiskati oči: digitalizacija je eden izmed večjih mejnikov v človekovi zgodovini, ni pa odgovor na vse tegobe. Zdi se, da smo v času vseh možnih povezav bolj nepovezani kot prej. Tudi na področju političnega ali pa še posebej tam. Ni težava v rabi digitalnega ali družbenih omrežij, težava je, ko pozabljamo na preizkušene medije, kot je knjiga. Ko je norveška pisateljica Åsne Seierstad napisala knjigo o množičnem morilcu Breiviku, so jo v Nemčiji spraševali, ali je ni strah, da bo z njo navdihovala ekstremiste. Odgovorila je: če obožujete Breivika, potem ne boste brali moje knjige, ker v njej pokažem na njegovo celovito podobo, tudi šibkosti, ob katerih je jasno, da ni heroj. V virtualnem digitalnem okolju je težko povedati takšno celovito zgodbo. Knjiga je še vedno najboljši medij za poglobljene zgodbe, za razumevanje najtežjih dogodkov. To prednost ima pred digitalnim in zaenkrat še nimamo nadomestila zanjo.