Vsepovsod po spletu puščamo svoje digitalne sledi, naše pametne naprave neprestano sporočajo, kje se nahajamo in s kom se družimo oziroma, z malo drugačne perspektive, čigavi mobilniki se družijo z našim. Kaj vse javno dostopne informacije na spletu razkrivajo o nas vsakomur z nekaj osnovnega znanja, preseneča celo strokovnjake. Z informacijsko dobo se je končala zasebnost, kakšno smo poznali, obenem pa se je na široko odprl dostop do nas. Reklame, priporočila, novice in tudi lažne novice; vse je danes lahko narejeno po meri posameznika, možnosti za manipulacijo so zato mnogo večje kot kdajkoli prej. Človeška psihologija se pač s prihodom digitalne dobe ni spremenila, se pa njene zakonitosti vedno spretneje izkorišča za dosego najrazličnejših ciljev. S strokovnjakom za informacijsko varnost in spletni kriminal z doktoratom iz ekonomske psihologije dr. Davidom Modicem z ljubljanske Fakultete za računalništvo in znanstvenim sodelavcem Univerze v Cambridgeu smo se pogovarjali o spletnih prevarah, možnostih za vplivanje na volivce, kot jih je razkril primer podjetja Cambridge Analytica, in koncu zasebnosti v digitalni dobi.
Foto: FRI/Peter Giodani

Tako kot lahko nasedemo reklamam in še bolj personaliziranim oglasom na spletu, tako bomo tudi spletnim prevaram. Ali prikritim političnim oglasom, pravi dr. David Modic

Vsepovsod po spletu puščamo svoje digitalne sledi, naše pametne naprave neprestano sporočajo, kje se nahajamo in s kom se družimo oziroma, z malo drugačne perspektive, čigavi mobilniki se družijo z našim. Kaj vse javno dostopne informacije na spletu razkrivajo o nas vsakomur z nekaj osnovnega znanja, preseneča celo strokovnjake. Z informacijsko dobo se je končala zasebnost, kakšno smo poznali, obenem pa se je na široko odprl dostop do nas. Reklame, priporočila, novice in tudi lažne novice; vse je danes lahko narejeno po meri posameznika, možnosti za manipulacijo so zato mnogo večje kot kdajkoli prej. Človeška psihologija se pač s prihodom digitalne dobe ni spremenila, se pa njene zakonitosti vedno spretneje izkorišča za dosego najrazličnejših ciljev. S strokovnjakom za informacijsko varnost in spletni kriminal z doktoratom iz ekonomske psihologije dr. Davidom Modicem z ljubljanske Fakultete za računalništvo in znanstvenim sodelavcem Univerze v Cambridgeu smo se pogovarjali o spletnih prevarah, možnostih za vplivanje na volivce, kot jih je razkril primer podjetja Cambridge Analytica, in koncu zasebnosti v digitalni dobi.

Nina Slaček