Literarni nokturno

Machado de Assis: Posmrtni spomini Brása Cubasa   

»Machado je čudež med čudeži, pravi Don Kihot Sanču, je nekaj, kar se redko zgodi.«

literarni-nokturno-1000×500
foto: stockphotos

»Machado je čudež med čudeži, pravi Don Kihot Sanču, je nekaj, kar se redko zgodi,« je o brazilskem pisatelju Machadu de Assisu napisal Carlos Fuentes, čigar citat je na začetek spremne besede ob slovenskem prevodu Assisovega romana Posmrtni spomini Brása Cubasa postavil njen pisec Carlos Pascual.

Čeprav je Machado de Assis vzbudil občudovanje številnih – ob Fuentesu naj omenimo še Joséja Saramaga, Susan Sonntag, Woodyja Allena in Harolda Blooma – presenetljivo ni med najbolj prepoznavnimi literarnimi glasovi Južne Amerike. Odgovor na vprašanje zakaj bi zahteval poglobljeno študijo, presenetljivo pa zato, ker je njegovo pisanje polno eksperimentiranja z žanri, avtorskih komentarjev in metafikcijskih postopkov ter odseva odnos med bralcem in pisateljem, ali z besedami Carlosa Pascuala: »Zdi se, da je Machado izčrpal vse možnosti narativnega preigravanja, ob odkritju katerih bodo pozneje slavili samooklicani postmodernisti.« Naj spomnimo, da je roman Posmrtni spomini Brása Cubasa, iz katerega smo za nocoj slišali odlomek, Machado de Assis napisal leta 1881.

Njegova dela bi lahko označili s sintagmo »pred svojim časom«. Ob tem je zanimiva tudi avtorjeva življenjska zgodba, okoliščine, v katerih so besedila nastajala. Machado de Assis je bil namreč mulat v Braziliji, v kateri so za njegovega življenja še poznali suženjstvo. Po očetovi strani je bil potomec sužnjev in delati je začel že pri rosnih letih. Čeprav ni bil akademsko izobražen, se je priučil petih jezikov in ustvaril obsežen opus.

Roman Posmrtni spomini Brása Cubasa je poslovenila Mojca Medvedšek, izšel pa je leta 2017 pri založbi LUD Šerpa.