Prekmurje meri približno tisoč kvadratnih kilometrov, danes ga sestavlja 19 občin, in če je pred 100 leti v njem živelo okoli 90 tisoč ljudi, ima Prekmurje danes manj kot 80 tisoč prebivalcev. Še vedno je najbolj kmetijsko območje pri nas in še vedno se drugim Slovencem zdi prekmurščina najtežje razumljiva govorica v državi. No, nekdaj tudi Prekmurci niso prav dobro razumeli Trubarjevega knjižnega jezika, so pa svojega lahko v avstro-ogrski monarhiji kljub madžarizaciji obdržali tudi zaradi nenehnega ohranjanja narodne zavesti. Prekmurje je bilo in je še vedno v vseh pogledih najbolj odmaknjeno od drugih slovenskih območij ali pokrajin, ne nazadnje je v Sloveniji tudi najmlajše. Z matičnim narodom so se prekmurski Slovenci namreč združili šele pred 100 leti in prav zaradi praznovanja stoletnice priključitve smo letošnje leto v Sloveniji poimenovali kar Prekmursko leto. V oddaji poleg nekaterih dejstev iz zgodovine predstavljamo zlasti Prekmurje danes, in to tako z gospodarskega kot političnega in kulturnega vidika. V pogovoru z Lidijo Kosi sodelujejo Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, Jožef Horvat, poslanec Državnega zbora in dr. Janez Balažic, umetnostni zgodovinar, sicer predavatelj na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Vir fotografije: MMC RTV SLO
Gostje: Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, Jožef Horvat, poslanec Državnega zbora in dr. Janez Balažic, umetnostni zgodovinar.
Prekmurje meri približno tisoč kvadratnih kilometrov, danes ga sestavlja 19 občin, in če je pred 100 leti v njem živelo okoli 90 tisoč ljudi, ima Prekmurje danes manj kot 80 tisoč prebivalcev. Še vedno je najbolj kmetijsko območje pri nas in še vedno se drugim Slovencem zdi prekmurščina najtežje razumljiva govorica v državi. No, nekdaj tudi Prekmurci niso prav dobro razumeli Trubarjevega knjižnega jezika, so pa svojega lahko v avstro-ogrski monarhiji kljub madžarizaciji obdržali tudi zaradi nenehnega ohranjanja narodne zavesti. Prekmurje je bilo in je še vedno v vseh pogledih najbolj odmaknjeno od drugih slovenskih območij ali pokrajin, ne nazadnje je v Sloveniji tudi najmlajše. Z matičnim narodom so se prekmurski Slovenci namreč združili šele pred 100 leti in prav zaradi praznovanja stoletnice priključitve smo letošnje leto v Sloveniji poimenovali kar Prekmursko leto. V oddaji poleg nekaterih dejstev iz zgodovine predstavljamo zlasti Prekmurje danes, in to tako z gospodarskega kot političnega in kulturnega vidika. V pogovoru z Lidijo Kosi sodelujejo Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, Jožef Horvat, poslanec Državnega zbora in dr. Janez Balažic, umetnostni zgodovinar, sicer predavatelj na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.
