Prof. dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani
Različne jezikovne tehnologije od govornih asistentov do urejevalnikov besedil so vse bolj prisotne v naših vsakdanjih življenjih. Uporaba globokih nevronskih mrež je namreč bistveno izboljšala uspešnost pristopov umetne inteligence pri obdelavi naravnega jezika, od prepoznavanja govora do strojnega prevajanja in nalog razumevanja besedila, kot je analiza sentimenta. Vendar pa so večji jeziki tu v prednosti. Ne le, da veliko denarja v razvoj vlagajo spletni giganti, več govorcev pomeni tudi večjo bazo naravnega govora, na kateri se umetna inteligenca lahko uči jezika. Kako dobro že obvlada jezik umetna inteligenca? Na katerih področjih jo lahko uporabljamo? Ali zna govoriti slovensko in kako poteka razvoj na področju malih jezikov? O vsem tem in mednarodnem projektu Embeddia s profesorjem doktorjem Markom Robnikom Šikonjo s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki raziskovalno dela na področjih strojnega učenja, podatkovnega rudarjenja in analitike, inteligentne analize podatkov, iskanja znanja iz podatkov, kognitivnega modeliranja, umetne inteligence in njihove uporabe. V okviru strojnega učenja ga še posebej zanimajo ocenjevanje atributov, razlaga prediktorjev, cenovno občutljivo učenje, učenje verjetnosti, obdelava naravnega jezika, regresija, konstruktivna indukcija in statistične metode.
