Dr. Jan Jona Javoršek znanstvenikom, industriji in raziskovalcem svetuje, naj za obdelavo občutljivih podatkov uporabljajo javno superračunalniške infrastrukture v Evropi ali doma.
Na področju znanosti, šolstva, industrije in podjetniškega raziskovanja v zasebnem sektorju je raba superračunalnikov in zmogljivih računalniških gruč nekaj vsakdanjega. Superračunalniki računajo hitreje, uporabljajo več procesorjev in velika podatkovna polja, ohlajajo pa jih velikanske klimatske naprave. Dr. Jan Jona Javoršek je vodja Centra za mrežno infrastrukturo na Inštitutu Jožef Štefan, kjer se s superračunalniki in računalniškimi gručami ukvarjajo že vrsto let. V oddaji smo se z njim pogovarjali o tem, kdo so pravzaprav uporabniki superračunalnikov in na kakšen način računalniške gruče izboljšujejo naša življenja.
Kdor uporablja pametni telefon, pametni termostat, morda celo pametno ključavnico za dom, nevede uporablja modele, ki so bili razviti v velikih superračunalniških sistemih. Dejstvo je, da človeška družba proizvaja vedno več podatkov in da za njihovo obdelavo potrebujemo čedalje zmogljivejše računalnike. Sekvenca posameznikovega človeškega genoma denimo obsega približno sto gigabajtov, pri čemer v zadnjih letih genetska analiza in medicinska diagnostika s pomočjo superračunalnikov obeta neverjetne možnosti.
Superračunalniško infrastrukturo je danes mogoče najeti pri velikih mednarodnih korporacijah, kot so Amazon, Google ali Microsoft, a obdelava velikega podatkovja odpira tudi veliko vprašanj. Kaj bo z našo zasebnostjo? Kdo jamči, da raziskovalcem, industriji ali znanstvenikom ne bodo ukradli dragocenega dela oziroma vohunili za občutljivimi industrijskimi podatki? Kakšne strateške interese ima pri tem tudi država?
V Sloveniji deluje nacionalno superračunalniško omrežje SLING, ki se povezuje tudi z drugimi omrežji in projekti na evropski ravni in po svetu. Evropska unija na področju podatkov skuša storiti korak naprej z odprtim evropskim znanstvenim oblakom EOSC, ki bo skušal s pomočjo evropske akademske mreže GÉANT okrepiti infrastrukturo za obdelavo podatkov in z iniciativo pod okriljem Evropske superračunalniške organizacije EuroHPC, ki povezuje evropske države v skupna vlaganja v superračunalniško infrastrukturo, primerljivo z ameriško ali kitajsko. V Sloveniji so Univerza v Mariboru, IZUM in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu so nosilci projekta HPC RIVR, v okviru katerega bomo v Sloveniji v sodelovanju z EuroHPC gradili napredne podatkovne in superračunalniške infrastrukture v vzhodni regiji. “Ta oblika sodelovanja je zelo povezala posamezna središča in skupine v Sloveniji, tudi SLING, in mislim, da bomo v roku petih let dosegli zelo dobre rezultate. Ne samo zaradi boljše infrastrukture, temveč predvsem zaradi boljšega sodelovanja. Ta projekt je namreč izjemnega pomena za vso Slovenijo, ne samo za Maribor in vzhodno regijo,” je prepričan dr. Jan Jona Javoršek.
