Aktualno

Rezultati 28. natečaja za najboljšo kratko zgodbo 2019

Strokovna žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri pa je nagradila

literarni-natečaj-1024×768
foto: ARS

Strokovna komisija v sestavi Andrej E. Skubic, Ana Geršak in Gregor Podlogar je prebrala 332 zgodb, ki so prispele na razpis Tretjega programa – programa Ars za najboljšo kratko zgodbo in ki so ustrezale razpisnim pogojem. Izbrala je štiri zgodbe za odkup, tri pa je nagradila:

1. nagrada:
Dva tisoč petsto besed (šifra: 1931)

2. nagrada:
V avtobusu nas je bilo kakih osem. (Šifra: Spominčica338)

3. nagrada:
O bližini (Šifra: Taro)

Za odkup je komisija izbrala naslednje zgodbe:

– Okrušena skodelica (Šifra: Matura)
– Pod točko razno (Šifra: 4. nadstropje)
– Vlomilec (Šifra: RdečiRevir84)
– TV Plus za Kum (Šifra: Kanal3)

V svoji obrazložitvi je žirija zapisala naslednje:

“Na 28. natečaj za najboljšo kratko zgodbo programa Ars Radia Slovenija leta 2019 je prispelo 346 besedil, od katerih je kriteriju žanra ustrezalo 332 zgodb. Komisija se je morala ob tem količinskem obsegu spopasti tudi z izjemnim razponom po kvaliteti, tematikah in slogu, kar jo je občasno spravilo v neprijetno situacijo, ko je bilo treba primerjati neprimerljivo. Zgodbe so se gibale med preprosto faktografsko pripovedjo, metaliterarnim eksperimentom, nadrealizmom in impresijo, liričnim in vulgarnim, osebno izpovedjo, humorjem in socialno kritičnostjo. Vsebinsko Slovence žanr kratke zgodbe očitno pogosto zanima kot medij izpovedi osebne bolečine, vendar pa se radi posvetijo tudi tematikam zunaj sebe, ki se gibljejo od zgodovine, potopisov, razvoja sodobne tehnologije tudi vse do znanstvene fantastike, socialnih krivic, ekologije, družinskih in občečloveških razmerij, pa tudi erotike – vse do pornografije in različnih presenetljivih spolnih praks. V veliki večini besedil je bilo opaziti znaten razkol med idejo in realizacijo: imenitno, privlačno idejo je lahko spodkopala šepava izvedba, včasih pa se je bralec po brezhibno zapisanem besedilu vprašal, kaj naj bi mu zgodba pravzaprav povedala.
Nasprotno je izbrano trojico, pa tudi nekaj preostalih zgodb, med katerimi se je bilo težko odločati, odlikovala prav skladnost tematike in sloga.

Prvonagrajena zgodba Dva tisoč petsto besed (šifra: 1931) na jedrnat, razmeroma minimalističen način ujame trenutek med hčerjo in ostarelim očetom, v katerem se razkrije bistvo njunega odnosa, ko »napoči skrajni čas«. Boleča razsežnost staranja, ki smo jo v današnji potrošniški družbi, naklonjeni večni mladosti in dejavnosti – z odrivanjem »nenormalnih« stanj na stranski tir ali vsaj v primerne ustanove – se sreča s preprosto človečnostjo in toplino, ujeto v zgodbo brez odvečnih besed. Vse je povedano skozi preproste, realistične situacije, v katerih pripovedovalki skozi metaforiziranje drobnih, vsakdanjih stvari uspe zadeti bistvo spremembe, ki se zgodi v njej, ko je prisiljena spremeniti lastno svobodno življenje v imenu skupnosti, človeške bližine; in tako se tudi običajna pot proti morju prelevi v znamenje prihodnosti, ki je svetlejša, čeprav v praksi gotovo večkrat mučna.
Na še krajši, bolj zgoščen dogajalni čas je osredotočena drugonagrajena zgodba, V avtobusu nas je bilo kakih osem (šifra: Spominčica 338). Skozi razmeroma vsakdanjo situacijo, v kakršni se je gotovo že ali bi se še lahko znašel marsikateri bralec, zgosti trenutek neuspeha, ko vsakdanja naglica, polna dolžnosti, hipnega obveščanja in strogih tajmingov, naleti na dodatno težavo: srečanje s človekom v surovem, nereflektiranem stanju, surovim bitjem zunaj sistema. Kot vsaka dobra zgodba ta vse pove brez dodatnih razlag, zgolj z občutkom muke, ki ga zlahka podoživimo.
Drugačne vrste je tretjenagrajena zgodba O bližini (šifra: Taro), ki jo lahko označimo kot metaliterarno. Ta s subtilnim slikanjem ustvarja atmosfero starega črno-belega filma ali črno-bele fotografije, ko skozi fotografsko metaforo približevanja in oddaljevanja subjektu reflektira ustvarjalni proces pisanja kratke zgodbe. Refleksijo o pomenu bližine, perspektive v gledanju na ustvarjalni proces in na svet nasploh nam približa povezava na nadvse človeške trenutke: spolne prakse, bližino smrti bližnjega in zgodovinsko resnične tragične dogodke.”

Avtorje nagrajenih in odkupljenih zgodb prosimo, da nam svoje avtorstvo čim prej, najkasneje pa do ponedeljka 29. julija potrdijo s petim izvodom zgodbe, temu pa priložijo svoje podatke in elektronski naslov. Avtorje zgodb bomo razglasili v četrtek, 29. avgusta na Radijskih nočeh v Stari Ljubljani, prvonagrajeno zgodbo pa bo v neposrednem prenosu interpretiral dramski igralec.