Pogled v znanost

Stanje ptic je v resnici stanje okolja

Novi Atlas ptic Slovenije z natančnimi podatki izrisuje tudi ogroženost ptic

IMG_8066
Katarina Denac v rokah drži vranjeka (Phalacrocorax aristotelis). Podvrsta desmarestii je značilna za Sredozemlje in se hrani z ekonomsko nezanimivimi ribami v morju, a ne zahaja v celinske vode. Gnezdi na skalnatih otokih na Hrvaškem, k nam pa jih večje število pride predvsem med julijem in oktobrom. Osebek na fotografiji so ujeli v okviru projekta LIFE SIMARINE in ga opremili s sledilno napravo, ki je beležila kraje prehranjevanja in prenočišča. Te podatke (skupaj s podatki še okoli 20 opremljenih osebkov) so uporabili za zaris morskih območij Natura 2000 za to vrsto.
foto: Urša Koce/DOPPS

Ob omembi delikates iz črevesij ptic in posebnih paštet iz jezikov ptic pevk, ki jo nezakonito naročajo tudi voditelji evropskih držav, ljubiteljem ptic zaledeni kri. Pogled v znanost se danes ozira k vprašanjem, zakaj je daleč najbolj ogrožena vrsta pri nas vrtni strnad in zakaj so uredniki novega Atlasa ptic Slovenije nekoliko zabrisali prikaz poseljenosti velike uharice, planinskega orla, sokola selca, črne štorklje in orla kačarja.

V prvem delu teme o pticah smo govorili o tem, kako je ob pomoči več kot šestotih prostovoljcev nastajal popis gnezdilk od leta 2002 do leta 2017, tokrat pa lahko prisluhnete varstvenima ornitologoma iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Katarini Denac in Tomažu Miheliču, ki zaradi telemetrije dobro vesta, kaj ponoči počne velika uharica in kam leti na kosilo beloglavi jastreb.

Poslušajte tudi prvi del pogovora o Atlasu ptic Slovenije.