Avtorica recenzije: Marija Švajncer
Bere Alenka Resman Langus.
Prevedel Jernej Županič; Ljubljana : Maska, 2019
Freddie Rokem je zaslužni profesor na Univerzi v Tel Avivu, mednarodno uveljavljeni predavatelj in gostujoči profesor tako v Evropi kot v Združenih državah Amerike ter eden vodilnih teoretikov in zgodovinarjev evropskega gledališča in performativnosti.
Študija Filozofi in gledališčniki, tako jo je označil avtor sam, je razdeljena na dva dela, in sicer Srečanja in Konstelacije. V prvem se Rokem ukvarja s Platonovim Simpozijem in starodavnim sporom med filozofijo in pesništvom, Hamletom kot filozofom in gledališčnikom, dopisovanjem med Nietzschejem in Strindbergom ter razpravo Walterja Benjamina in Bertolta Brechta o Franzu Kafki. V drugem delu pa namenja pozornost nesrečam in katastrofičnim konstelacijam ter željam, obljubam in grožnjam. Avtor je poznavalec tako tradicionalne kot kontinentalne in analitične filozofije. V marsičem je pobudnik prenove hermenevtike. Kot temeljit in prodoren analitik si prizadeva, da v besedilih, ki jih razčlenjuje, interpretira in pojasnjuje, ne bi spregledal nobene podrobnosti. Znanim spoznanjem dodaja svoja – inovativna in domiselna. Ukvarja se z diskurzivno interakcijo med filozofijo in gledališčem oziroma uprizoritvijo. Raziskovalno delo in pisanje je zanj vznemirljiva pustolovščina, izkušnje pa si nabira tudi kot dramaturg.
Srečanja med filozofi in gledališčniki so pogosto temeljno določale različne oblike tekmovalnosti in celo odkritega nasprotovanja med obema diskurzoma. Filozofi so prevzemali gledališčne načine izražanja, si prisvajali teatrske prakse in jih vnašali na svoje diskurzivno področje, gledališčniki pa so bili neke vrste partnerji filozofov in filozofinj ter so tudi sami pogosto uporabljali filozofska sredstva, sklepanje in miselne postopke. Rokem zato skuša zarisati zemljevid liminalnega, včasih celo ludističnega prostora, v katerem se pri obeh dialoških partnerjih pojavlja želja, da bi prevzela prakse drug drugega. Liminalni diskurzivni prostor je tisto, kar se pojavlja nekje vmes med diskurzivnima praksama filozofov in gledališčnikov obeh spolov. Ta prostor je bil po avtorjevem mnenju tako rekoč povsem neraziskan. Ne gre mu samo za preučevanje spopadov in tekmovalnosti, temveč tudi za odkrivanje prostora medsebojnega navdihovanja in produktivnega oplajanja.
Rokem meni, da diskurzivnih praks obeh usmeritev ni mogoče vedno jasno opredeliti in nedvoumno razmejiti. V študiji se zato ukvarja tudi s postopki, kako uprizoritev in teater »mislita« in kako filozofija razvija kompleksne performativne strategije. Prikazuje dialoške vidike, konfrontacije in notranji boj znotraj ene osebe. Očitna sta tako resna kritika kot tudi sofisticirana prilastitev filozofskega diskurza. Pojma performativnega in performativnosti sta v filozofski diskurz vstopila v petdesetih letih 20. stoletja. Pisec ju raziskuje v širšem zgodovinskem kontekstu.
Freddie Rokem s hermenevtično rahločutnostjo bere korespondenco med Nietzschejem in Strindbergom od jeseni 1888 do januarja 1889, torej do meseca, ko je bil Nietzsche zaradi tragične omračitve uma že v popolni duhovni temi. Njuno dopisovanje avtor razume kot del kompleksne dialoške predstave, v kateri dopisovalec s pisateljskim »uprizarjanjem« samega sebe za drugega na različne načine dramatizira izmuzljive meje med razumnostjo in blaznostjo.
Knjiga Filozofija in gledališčniki, Misliti uprizoritev je pomemben prispevek tako k teoriji gledališča kot k filozofiji. Ker se avtor, tudi sam Jud, spominja zgodovinskega dogajanja, zlasti strahot druge svetovne vojne in ustvarjalcev, ki jih je vojna vihra zaznamovala, je študija napisana resnobno in brez ironije, z refleksijo in po svoje tudi s prizadetostjo. Navezuje se na stališča filozofa Walterja Benjamina. Njegova življenjska zgodba, ki jo na koncu simbolizirata potovanje in iskanje zatočišča, se je zaradi brezizhodnosti judovskega intelektualca končala s samomorom.
Mirt Komel v spremni besedi filozofsko reflektira poglavitne poudarke v knjigi ter se spominja prijetnega osebnega srečanja in druženja ob ribah in vinu, ko je Freddie Rokem obiskal Ljubljano.
