Uporabljajo jih pri tehnologiji "koncentriranih sončnih elektrarn" (CSP - concentrated solar power)
Skupina raziskovalcev na Kemijskem inštitutu je nedavno v reviji Energy&Environmental Science (https://pubs.rsc.org/en/content/articlelanding/2019/ee/c8ee03536a#!divAbstract) objavila rezultate več kot pol desetletja trajajoče raziskave s širšega področja tehnologije “koncentriranih sončnih elektrarn” oz CSP. Objavili so torej raziskovalno pot do napovedovanja obstojnih absorbcijskih premazov za omenjeno tehnologijo.
Na fotografiji vidimo primer sončne elektrarne s tehnologijo stolpov v Izraelu. Ta tehnologija temelji na zbiranju sončne energije na več kvadratnih kilometrih površine, kjer 50.000 ogledal, preko WI-Fi tehnologije, usmerja in koncentrira sončno energijo na zbiralniku s površino 1000 m2 na več kot 200 m visokem stolpu. Zbrana energija v absorberju segreva vodno paro ali talino soli, ki služi kot transportni medij. Energija se nato porabi neposredno za poganjanje klasične turbine, podobne kot je v Šoštanju, ali pa se shrani v shranjevalniku energije ter se porabi takrat, kadar ni na voljo sončne energije.
Vodja raziskave z Odseka za kemijo materialov – D10, dr. Ivan Jerman (vodja skupine za razvoj premazov) in izr.prof.dr. Franci Merzel (vodja Teoretičnega odseka D01), pojasnjujeta potek dolgoletne raziskave in kaj pravzaprav so po letih opazovanj procesov obremenitev premazov v laboratoriju odkrili, in kako pomemben pri tem je bil računsko-modelski opis procesa staranja premaza, na podlagi katerega je zdaj možno napovedati njegovo življensko dobo, in v končni instanci ponuditi ceno električne energije, ki je konkurenčna tisti iz termoelektrarn.
