Od Frana Levstika, Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Leopolda Suhodolčana, Darinke Sirk … če omenimo le nekaj imen s seznama teh, ki so se čebeli poklonili z umetniško besedo, do številnih zapisov o čebelah iz slovenskega ljudskega izročila. Čebela je bila – in je še danes – pomembna za človeka. Pred drugim svetovnim dnevom čebel se ji poklanjamo tudi z literarnim večerom, saj – kot v knjigi Čebela na cvetu in v svetu zapiše avtorica knjige dvojna doktorica Marija Stanonik, »za slovensko besedno umetnost čebela še zdaleč ni le žuželka, ki iz cvetnega nektarja pridobiva in podarja človeku cekinasto hranivo, ampak tudi žlahtna metafora in ne nazadnje simbol velikih in visokih prizadevanj in dosežkov človekovega duha na naših tleh«. Skozi zapise o čebelah v slovenski literaturi nas bo vodila prof. Marija Stanonik.
Tisoč medotočev čela obleti. / Kar bučela, skromna sivka, nam podarja - / (Leopold Stanek, Čebelja pesem)
Od Frana Levstika, Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Leopolda Suhodolčana, Darinke Sirk … če omenimo le nekaj imen s seznama teh, ki so se čebeli poklonili z umetniško besedo, do številnih zapisov o čebelah iz slovenskega ljudskega izročila. Čebela je bila – in je še danes – pomembna za človeka. Pred drugim svetovnim dnevom čebel se ji poklanjamo tudi z literarnim večerom, saj – kot v knjigi Čebela na cvetu in v svetu zapiše avtorica knjige dvojna doktorica Marija Stanonik, »za slovensko besedno umetnost čebela še zdaleč ni le žuželka, ki iz cvetnega nektarja pridobiva in podarja človeku cekinasto hranivo, ampak tudi žlahtna metafora in ne nazadnje simbol velikih in visokih prizadevanj in dosežkov človekovega duha na naših tleh«. Skozi zapise o čebelah v slovenski literaturi nas bo vodila prof. Marija Stanonik.
