Slovenija ima izmed članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj največji delež mladih, ki se pri 20-ih izobražujejo. Naši študenti imajo tudi najdaljše obdobje študija do prve diplome, kar 5,7 leta; pri Britancih, Dancih in Avstrijcih je ta čas pol krajši. Slovenija ima trikrat več visokošolskih zavodov na milijon prebivalcev kot Nemčija. Več kot dve tretjini naših visokošolskih zavodov se uvršča pod povprečje na mednarodnih lestvicah kakovosti, na primer v Avstriji le petina. Kam vodi takšen razvoj visokega šolstva pri nas? Kaj to pomeni za kakovost znanja diplomantov in njihove zaposlitve? V oddaji sodelujejo direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Franci Demšar, dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani dr. Janez Vogrinc in dr. Srečko Zakrajšek z Inštituta in akademije za multimedije. Vir fotografije: Nino Carè/Pixabay
Imamo največji delež mladih, ki se pri 20-ih izobražujejo, več kot dve tretjini visokošolskih zavodov pa so podpovprečni
Slovenija ima izmed članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj največji delež mladih, ki se pri 20-ih izobražujejo. Naši študenti imajo tudi najdaljše obdobje študija do prve diplome, kar 5,7 leta; pri Britancih, Dancih in Avstrijcih je ta čas pol krajši. Slovenija ima trikrat več visokošolskih zavodov na milijon prebivalcev kot Nemčija. Več kot dve tretjini naših visokošolskih zavodov se uvršča pod povprečje na mednarodnih lestvicah kakovosti, na primer v Avstriji le petina. Kam vodi takšen razvoj visokega šolstva pri nas? Kaj to pomeni za kakovost znanja diplomantov in njihove zaposlitve? V oddaji sodelujejo direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Franci Demšar, dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani dr. Janez Vogrinc in dr. Srečko Zakrajšek z Inštituta in akademije za multimedije.
