Ars humana

Šamanizem, svečeništvo, zdravljenje, vedeževanje

Posebnosti prostora magično – religioznih svetov v Mezoameriki

20190610_132825
foto: Magda Tušar

Šamanizem, prastara tradicija, ki skupaj z duhovi povezuje človeka in naravo, iz česar nastaja harmonična celota, združuje stara znanja in spiritualne tehnike. Mogoče je reči, da gre za najstarejšo filozofijo, psihologijo, magijo, religijo in medicino, ki črpa praspomina arhaičnih, tradicionalnih ljudstev. V sibirskem prostoru ekstaza igra zelo pomembno vlogo pri religiozni izkušnji, ko šaman v transu, v spremenjenem  stanju zavest stopi v stik s svetom duhov, potuje onkraj in se vrne nazaj, vendar pa bi denimo verske izvedence, vedeževalce in obreden terapevte, ki so jih antropologi proučevali v Mezoameriki težko imenovali za šamane, religioznega sibirskega fenomena namreč ni mogoče enostavno primerjati z ameriškimi tlemi. V oddaji, v kateri bo sodeloval tudi dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede, Magda Tušar gosti dr. Mojco Terčelj s Primorske univerze, ki je veliko terenskih raziskav opravila med Indijanci Soke in Maji v Chiapasu in na Jukatanu v Mehiki, zato dobro pozna magično – religiozne svetove in religiozno – terapevtske prakse tamkajšnjih ljudstev. Posameznik tam sicer lahko dobi moč zdravljenja in vedeževanja neposredno od nadnaravnih bitij preko sanj, videnj in obsedenosti z duhovi, kot pravi Terčeljeva, vendar tamkajšnjih šamanskih praks ne moremo obravnavati kot samostojen fenomen, saj je šamanizem zelo prepleten s svečeništvom.