V svojih delih na svež način spregovori o temeljnih resničnostih človeškega bivanja in vsega ustvarjenega v luči ultimativne Ljubezni – Božjega Logosa.
Sveti Maksim Izpovedovalec (pribl. 580-662) velja za enega najpomembnejših krščanskih filozofov in teologov. Njegova misel je zakoreninjena v krščanskem izročilu velikih cerkvenih očetov, kot so Irenej Lyonski, Origen, Bazilij Veliki, Gregor iz Nise, Evagrij Pontski, Dionizij Areopagit in drugi, hkrati pa je v polemikah o Kristusovi naravi na izviren način povzel nauk Cerkve. V svojih delih na svež način spregovori o temeljnih resničnostih človeškega bivanja, saj vse človeško zre v luči Božjega Logosa, ki je vsa bitja priklical v bivanje iz ljubezni in za ljubezen. O tem, kako Maksim razume strasti, torej človeško psiho, eros – erotično razsežnost ljubezni – v odnosu do agape, darovanjskim počelom, Boga in Cerkev, se bomo na velikonočni ponedeljek pogovarjali s frančiškanoma Janom Dominikom Bogatajem ter patrologom dr. Miranom Špeličem.
To je véliki in skriti misterij. To je blaženi cilj, zaradi katerega so vse stvari prejele obstoj. To je Božji namen, ki je zamišljen pred začetkom bivajočih stvari. Ko ga poskušamo opredeliti, trdimo, da je to vnaprej zamišljeni cilj/konec, zaradi katerega so vse stvari, sam pa ni zaradi ničesar. Bog se je oziral na ta cilj, ko je ustvaril bitnosti bivajočih stvari. To je v polnem pomenu dovršitev previdnosti in bitij, ki so deležna previdnosti: v njej so v Boga povzeta (vsa bitja), ki jih je ustvaril. To je skrivnost, ki zaobsega vse veke in kaže nad-neskončni in neskončnokrat neskončno pred veki obstoječi véliki Božji načrt.
Odgovori Talasiju 60
Očetje pravijo, da sta Bog in človek drug drugemu vzorec. Bog se toliko počlovečuje po svoji ljubezni do ljudi, kolikor se človek, ki mu daje moč nesebična ljubezen, pobožuje za Boga. In Bog človeka toliko na duhoven način ugrablja v Nespoznavno, kolikor človek s svojimi krepostmi razodeva Boga, ki je po svoji naravi neviden.
Nejasna mesta za Janeza 10
Skrivnost utelešenja Logosa v sebi skriva pomen vseh svetopisemskih skrivnosti in predpodob; v sebi skriva védenje o vseh pojavnih stvareh. Kdor je spoznal skrivnost križa in groba, je spoznal smisle omenjenih stvari. Kdor je vpeljan v skrivnost neizrekljive moči vstajenja, je spoznal cilj, zaradi katerega je Bog vnaprej vsemu dal obstoj.
Stotici o bogoslovju in ojkonomiji učlovečenja Božjega Sina 1, 66
