Ljubezenska zgodbe na družbenem robu, ki skozi prepoznavno modernistično estetiko gledalca sooči z družbenimi stereotipi
Eden od osrednjih avtorjev nemškega novega filma Rainer Werner Fassbinder je bil upornik tako v ustvarjalnem smislu kot v zasebnem življenju. Čeprav ni skrival svoje istospolnosti, se je dvakrat poročil: ena izmed njegovih žena je igrala v njegovih filmih, druga pa jih je montirala. Bil je osrednja figura zahodnonemškega filma in hkrati skozi svoja dela njegov neizprosen kritik; 44 filmov, ki jih je posnel med letoma 1966 in 1982, je izjemno pronicljivih socialnih dram, kritiki pa jih imajo veliko od njih še danes za mojstrovine. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali je zaslovel tudi mednarodno: ljubezensko zgodbo o Emmi, starejši Nemki, in Aliju, maroškem priseljencu v povojni Nemčiji, je Milan Marković Matthis priredil tudi za oder. Večplastnost in pretresljivost ljubezenske zgodbe na družbenem robu, ki jo je za ljubljansko Dramo režiral Sebastijan Horvat, v njej pa nastopajo Nataša Barbara Gračner, Iztok Drabik Jug in drugi, skozi prepoznavno modernistično estetiko gledalca sooči z družbenimi stereotipi, ki so še danes – zlasti ob novem valu migracij, ksenofobije in konservativizma – ključna vprašanja, s katerimi se spopadajo družba in posamezniki.
