Otvoritveni koncert 34-tih Slovenskih glasbenih dnevov
Simfonični orkester Akademije za glasbo
Mešani pevski zbor Akademije za glasbo
Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana
Simon Dvoršak, dirigent
Spored:
L. van Beethoven: Simfonija v F-duru št. 6, op. 68, »Pastoralna«
M. Bravničar: Hymnus slavicus (za mesˇani zbor, orgle in simfonicˇni orkester)
A. Lajovic: Pesem jeseni
M. Kozina: Davnina
V odmoru prenosa koncerta prisluhnite odlomkom z novinarske konference na kateri so predstavili letošnji program Slovenskih glasbenih dni!
V jubilejnem letu višjega in visokega glasbenega šolstva na slovenskem 34. Slovenski glasbeni dnevi slavijo 100-letnico ljubljanskega Konservatorija in 80-letnico Akademije za glasbo ter osvetljujejo pomen in razsežnosti ustanovitve glasbenega izobraževanja v Ljubljani na stopnji, ki je omogočila profesionalizacijo.
Prav v Ljubljani je bila leta 1816 ustanovljena prva javna glasbena šola na Slovenskem, ki je bila leta 1875 priključena ljubljanski Filharmonični družbi. To društvo je pogosto izvajalo dela Ludwiga van Beethovna, tudi njegovo Pastoralno simfonijo, katere kopijo je ob izvolitvi za častnega člana Filharmonične družbe pred 200 leti, v zahvalo filharmonikom poslal sam skladatelj z nekaterimi lastnoročnimi pripisi in korekturami. Danes to kopijo hrani Glasbena zbirka NUK, ki bo za slavnostni koncert omogočila ogled partiture - ob izvajanju skladbe bo partitura namreč razgrnjena na odru, občinstvo pa si jo bo lahko ogledalo tudi med odmorom koncerta. Jeseni, ko bo svojo obletnico praznovala Akademija za glasbo, pričakujemo izid faksimila te partiture.
Poleg tega bodo na koncertu zazvenela še tri dela slovenskih avtorjev: Pesem jeseni je zadnje simfonično delo Antona Lajovca, sledila pa ji bo svečana predigra za mesˇani zbor, orgle in simfonicˇni orkester Hymnus slavicus,ki jo je Matija Bravničar napisal med šolanjem na ljubljanskem Konservatoriju leta 1931. Prav tako je ljubljanski Konservatorij obiskoval Marijan Kozina, ki je sicer deloval tudi v Mariboru, v Ljubljani pa je bil profesor kompozicije na Akademiji za glasbo in prvi direktor povojne Slovenske filharmonije. Izpod njegovega peresa pa je zaključno delo na sporedu - simfonična pesnitev Davnina.
Otvoritveni koncert 34-tih Slovenskih glasbenih dni
Simfonični orkester Akademije za glasbo
Mešani pevski zbor Akademije za glasbo
Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana
Simon Dvoršak, dirigent
Spored:
L. van Beethoven: Simfonija v F-duru št. 6, op. 68, »Pastoralna«
M. Bravničar: Hymnus slavicus (za mešani zbor, orgle in simfonični orkester)
A. Lajovic: Pesem jeseni
M. Kozina: Davnina
V odmoru prenosa koncerta prisluhnite odlomkom z novinarske konference na kateri so predstavili letošnji program Slovenskih glasbenih dni!
V jubilejnem letu višjega in visokega glasbenega šolstva na slovenskem 34. Slovenski glasbeni dnevi slavijo 100-letnico ljubljanskega Konservatorija in 80-letnico Akademije za glasbo ter osvetljujejo pomen in razsežnosti ustanovitve glasbenega izobraževanja v Ljubljani na stopnji, ki je omogočila profesionalizacijo.
Prav v Ljubljani je bila leta 1816 ustanovljena prva javna glasbena šola na Slovenskem, ki je bila leta 1875 priključena ljubljanski Filharmonični družbi. To društvo je pogosto izvajalo dela Ludwiga van Beethovna, tudi njegovo Pastoralno simfonijo, katere kopijo je ob izvolitvi za častnega člana Filharmonične družbe pred 200 leti, v zahvalo filharmonikom poslal sam skladatelj z nekaterimi lastnoročnimi pripisi in korekturami. Danes to kopijo hrani Glasbena zbirka NUK, ki bo za slavnostni koncert omogočila ogled partiture – ob izvajanju skladbe bo partitura namreč razgrnjena na odru, občinstvo pa si jo bo lahko ogledalo tudi med odmorom koncerta. Jeseni, ko bo svojo obletnico praznovala Akademija za glasbo, pričakujemo izid faksimila te partiture.
Poleg tega bodo na koncertu zazvenela še tri dela slovenskih avtorjev: Pesem jeseni je zadnje simfonično delo Antona Lajovca, sledila pa ji bo svečana predigra za mešani zbor, orgle in simfonični orkester Hymnus slavicus,ki jo je Matija Bravničar napisal med šolanjem na ljubljanskem Konservatoriju leta 1931. Prav tako je ljubljanski Konservatorij obiskoval Marijan Kozina, ki je sicer deloval tudi v Mariboru, v Ljubljani pa je bil profesor kompozicije na Akademiji za glasbo in prvi direktor povojne Slovenske filharmonije. Izpod njegovega peresa pa je zaključno delo na sporedu – simfonična pesnitev Davnina.
V zgornjem napovednem prispevku pa lahko še pred prenosom prisluhnete dekanu Akademije za glasbo izr. prof. Marku Vatovcu.
