Turistični obisk podzemnih jam že dolgo pomeni izziv za njihovo ohranjanje, za strokovnjake pa povod za raziskave o taksonomiji in biodiverziteti jamskega življa, predvsem pa o ekologiji jam
Četrt stoletja je minilo od odkritja, po nekaterih ocenah več kot 30 tisoč let starih znamenitih jamskih slikarij v jami Chauvet v južni Franciji. Množičnemu turističnemu obisku jam in zadevnim katastrofalnim posledicam na njihovo notranjost zaradi toksinov so se tam izognili z izgradnjo replike. Ohranjanje notranjosti jam pa ostaja izziv za odgovorne strokovnjake, saj so celovite študije ekologije, taksonomije in biodiverzitete pred soncem skritega podzemlja razmeroma redke. Pri nas je po njih poznan prof.dr. Anton Brancelj z Nacionalnega inštituta za biologijo. Kot takega in med drugim kot avtorja rezultatov dolgoletnega spremljanja »jame Velika Pasica pri Igu«, in pisca istoimenske strokovne knjige, so ga pred dvema letoma prek UNESCA povabili na posvetovanje v Parizu, namenjeno ohranjanju slovitih jam s prazgodovinskimi slikarijami, kot sta Altamira in Lascaux v Španiji in Franciji. Kmalu po povratku se je oglasil v našem studiu in povzel izkušnje svojih raziskav in srečanja v Parizu. V ponovitvi pogovora boste slišali, kaj v njegovi študiji o jami pri Igu je mednarodne strokovnjake prepričalo, da so ga povabili na omenjeno mednarodno posvetovanje.
