ODDAJA GOVORI O BARONU ŽIGI ZOISU, GOPODARSTVENIKU, POSESTNIKU, GEOLOGU, LASTNIKU RUDNIKOV IN FUŽIN IN MECENU. žIGA ZOIS JE VODIL TAKO IMENOVANI ZOISOV KROŽEK, V KATEREM SO SE NA NJEGOVEM DOMU, V PALAČI NA BREGU LJUBLJANICE ZBIRALI SLOVENSKI INTELETUALCI TEDANJE DOBE. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK
Mejniki identitete
Baron Žiga Zois je den tistih razsvetljencev, ki so v našem slovenskem prostoru pustili neizbrisen pečat v gospodarstvu in so tudi nenavadno veliko storili za utrditev slovenske besede, pisave in kulture sploh. Bil je lastnik gozdov in posestev ter rudnikov železove rude in fužin, v katerih so topili rudo in pridobivali železo. To mu je prineslo toliko dobička, da je bil pred koncem 18. stoletja najbogatejši Slovenec. Toda ni se naslajal v bogastvu, marveč je z denarjem kot mecen podpiral slovenske izobražence, zbrane v njegovem Zoisovem krožku. Na prelomu v 19. stoletje so barona Žigo Zoisa poleg vse bolj napredujoče bolezni, putike, ki ga je spremljala od mladosti, prizadele še reforme avstrijskega cesarja Jožefa II., ki je sprostil tržišče in dovolil uvoz cenene železove rude ter Napoleonove Ilirske province. Propadlo je kar nekaj njegovih fužin. Vlogo barona Žiga Zoisa za Slovence osvetljuje docent dr. Luka Vidmar, Znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.
