Sedmi dan

Jean Luc Marion: Razodetje kot fenomen

Francoski filozof religije, ki v svojih delih piše o vprašanjih Boga, malika, o ljubezni, daru itn., tokrat spregovori o fenomenu razodetja.

1549268225-Marion_ Blaž Samec_Delo
Jean Luc Marion
foto: Blaž Samec / Delo

Svetovno znan francoski fenomenolog in filozof religije Jean Luc Marion se navdihuje pri mislecih, kot so: Descartes, Husserl, Heidegger, Levinas, Derrida in Henry. V svojih delih piše o vprašanjih Boga, malika, o ljubezni, daru itn. O fenomenu razodetja, o katerem je predaval v okviru mednarodne znanstvene konference na Teološki fakulteti v Ljubljani septembra lani, se bomo pogovarjali s poznavalcem njegove misli, filozofom, dr. Brankom Klunom.

»Fenomen se kaže sam po sebi in sam od sebe, ker in kolikor se daje osebno, sam od sebe. Iz sintetiziranega ali konstituiranega predmeta se fenomen preoblikuje v dogodek, ki ne vznikne iz ničesar drugega kot iz svoje lastne prepustitve. Takšna preobrazba, takšen prehod iz ene oblike v drugo se lahko zgodi na strogo filozofskem polju in fenomenologija si ne prizadeva za nič drugega kot za splošen opis teh fenomenov, ki se spreminjajo iz objektov v dogodke. Označujemo jih z nazivom nasičeni fenomeni«.

»Če dejansko nihče ne more videti, kar se raz-kriva, razen če veruje, in če nihče ne more verovati, razen če hoče, in če nihče ne more hoteti, razen če ljubi, potem nihče ne more videti, če ne ljubi. In končno v situaciji razodetja »poznati« pomeni enako kot »ljubiti«, kar je obratno od situacije resnice, kjer »poznati« označuje »videti« in »neposredno vedeti«. Ljubezen spoznava in se daje spoznati, toda pod enim pogojem – da je zagotovljena svoboda, da sama določi pogoje svojega spoznanja, se pravi, da začne z voljo, saj se ta najprej spreobrne, nato pa se spreobrne še um«.
(Iz predavanja Jeana Luca Mariona na Teološki fakulteti v Ljubljani)