Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Arsov art atelje 30 let oddaje Opus na Televiziji Slovenija

Gostja v studiu je ustvarjalka in urednica oddaje Opus Darja Korez Korenčan. Arsov art atelje bomo posvetili oddaji OPUS, edini redni mesečni oddaji o umetnostni glasbi na Televiziji Slovenija. Že 30 let jo z ekipo ustvarja dolgoletna novinarka in urednica Darja Korez Korenčan. V oddaji Opus redno predstavlja pomembne glasbeno-umetniške dogodke na glasbenih festivalih in v opernih hišah v Sloveniji in tujini, obletnice ustvarjalcev in glasbenih izvajalcev ter posebne glasbene teme iz slovenske glasbene zgodovine. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Literarni nokturno Saša Pavček: Živi ogenj gledališča

Saša Pavček, dramska igralka, pesnica in pisateljica, je v času med epidemijo, ko odrsko ustvarjanje ni bilo mogoče, gledališče ustvarjala na drugačen način. Čas tihote je zapisovala na način lastnega in občega portreta igralke in gledališča, od svojega odraščanja, mladostniških težav, do vstopa na gledališko akademijo in poklicnega vsakdana. Poglavja, ki sestavljajo knjigo Živi ogenj gledališča, vsako posebej izražajo umetničino predanost in sožitje s čarobnostjo odrskih desk, s svojimi igralskimi in režiserskimi kolegi in kolegicami, ter poudarjajo živost gledališča, ki jo redkokdaj opazimo celo v vsakdanjem življenju. Ob svetovnem dnevu gledališča smo zato izbrali poglavji Dober večer, gledališče in O odru in obredu. Interpretka Saša Mihelčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Petra Tanko. Produkcija 2024.

Literarna matineja "Ted Hughes je nekoliko svojevoljno interpretiral svoj vpliv na Sylvio"

Sylvio Plath, nesporno predstavnico svetovnega pesniškega kanona, skrivnostno, vznemirljivo ustvarjalko s tragično življenjsko potjo, so slovenskim bralcem že približali priznani prevajalci Andrej Blatnik, Miha Avanzo, Ana Pepelnik in Jana Unuk. Z izborom in in pretanjenim prevodom avtoričine mladostne poezije, izšla je pri založbi Sanje pod naslovom Ljubezenska pesem norega dekleta, se jim pridružuje še Andreja Udovč. Kot pravi sama, je njeno delo vodila zavezanost lepoti avtoričinega pesniškega izraza. Razmišljamo pa tudi o tem, kako obsežen je mladostni opus Sylvie Plath, kako je časovno zamejen, v čem se kažejo razlike in v čem stičišča med zgodnjo in zrelo poezijo Sylvie Plath – in še o marsičem.

Grafoskop Teden umetnosti v šoli in vrtcu

Ustvarjalno udejstvovanje otrok, učencev in dijakov, če se omejimo le na obdobje do polnoletnosti, praviloma nastaja znotraj ustanov ali ustaljenih vzgojno-izobraževalnih programov. Redko pa seže onkraj teh okvirov, da bi tako lahko nagovorilo tudi širšo zainteresirano javnost. Je pa nekurirana, torej inkluzivna oblika predstavitev te dejavnosti v našem prostoru zares šele na začetku. Tekmovalnost in empirična merljivost znanja sta namreč močno vpeti v vzgojno-izobraževalni sistem, zato je spreminjanje miselnih vzorcev in pristopov dolgotrajno. Sta pa ravno kultura in umetnost tako široki in spodbujevalni, da sta težko merljivi s tekmo in točkovanji, če že, pri njiju tekmovanje poteka na ravni posameznikove tekme s samim seboj. Leta 2020 je Zavod Republike Slovenije za šolstvo zasnoval projekt Teden umetnosti v šoli in vrtcu kot odziv na raznovrstne dejavnosti, ki na področju umetnosti nastajajo v slovenskih šolah in vrtcih, a ostajajo zaprte znotraj tega prostora ali meja lokalne skupnosti. Zdaj pa že peto leto zapored v okviru Unescovega Mednarodnega tedna umetnostne vzgoje (International Arts Education Week), vsako leto zadnji teden maja, vendarle nekoliko širše predstavijo svoje delo na področju umetnosti. V tokratnem Grafoskopu je torej v žarišče postavljena ta svojevrstna povezovalna in združevalna akcija. Ta znotraj pedagoške stroke deli tudi dobre poučevalne prakse, s tem pa krepi polje ustvarjalnosti otrok, mladih odraslih in njihovih mentorjev. Sogovornik – Primož Krašna, Zavod RS za šolstvo Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Robert Markoč Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, marec 2024

Glasovi svetov Zgodovina spolne vzgoje

Spolna vzgoja v slovenskem izobraževalnem sistemu poteka medpredmetno, poudarek je na bioloških, reproduktivnih in javnozdravstvenih vidikih spolnosti. Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi raziskav in dejstev, o katerih se strinja znanstvena skupnost, priporoča celovito, sistematično in starosti otrok in mladih prilagojeno spolno vzgojo.

Vabilo K sodelovanju vabimo študentke in študente

Bi soustvarjali vsebine Programa Ars za splet in družabna omrežja? Študirate? Ste spretni pri ustvarjanju multimedijskih vsebin in se dobro znajdete na omrežjih Youtube, Facebook, Twitter, Instagram in drugih? Pridružite se nam.

Aktualno

Ars aktualno Še nekaj dni nas loči od odprtja 61. Bolonjskega sejma otroških knjig

Bolonjski sejem daje posebno pozornost ilustraciji. Namenjen je le strokovni javnosti, obišče pa ga običajno okoli 30.000 ljudi. Njegova častna gostja bo letos Slovenija in čeprav je naša država nedavno že častno gostovala na frankfurtskem knjižnem sejmu, velja poudariti, da sta zgodbi programsko samosvoji. Na Ministrstvu za kulturo so podrobneje predstavili program.

Ars aktualno Založba Wieser avstrijsko občinstvo seznanja s slovensko literaturo

Pri založbi Wieser v Celovcu so izdali zbirko več kot tridesetih del izbranih prevodov slovenskih avtorjev v nemščino. Slovenska knjižnica, ki so jo naslovili z verzom Franceta Prešerna Sem dolgo upal in se bal, je namenjena seznanjanju avstrijskega občinstva s slovensko literaturo. Foto: Založba Wieser

Ars aktualno Posthumno je izšlo Márquezovo delo Avgusta se vidiva

»Ta knjiga je zanič. Uničiti jo je treba.« to je o delu Avgusta se vidiva, kot sta zapisala njegova sinova, menil avtor, Gabriel García Márquez, a sta se kljub očetovi volji odločila, da bosta delo deset let po njegovi smrti objavila. 6. marca, na avtorjev rojstni dan, je delo kolumbijskega pisatelja, nobelovca, sočasno z izvirnikom izšlo v več kot 30 jezikih. Fragmente, ki jih je avtor pričel pisati že leta 1999, a mu jih zaradi bolezni nikoli ni uspelo dokončati, je v slovenščino za Mladinsko knjigo prevedla Vesna Velkovrh Bukilica. In kaj bi na izdajo dela porekel Márquez? Foto: Spletna stran Mladinske knjige

Ars aktualno Poslovil se je Igor Ozim

Včeraj je v Salzburgu v 93. letu starosti preminil mednarodno priznani violinist Igor Ozim, rojen 9. maja 1931 v Ljubljani. Veljal je za eno velikih avtoritet violinske igre v svetovnem merilu. Prve lekcije iz igranja violine je prejel od profesorja Leona Pfeiferja, nato je bil sprejet na ljubljanski glasbeni konservatorij, štipendija Britanskega sveta pa mu je omogočila nadaljevanje študija na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu. Leta 1953 je zmagal na mednarodnem tekmovanju nemških radijskih postaj ARD v Münchnu, kar mu je omogočilo uspešno mednarodno glasbeno kariero. Kot solist je sodeloval z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, kot so Berlinski in Londonski filharmoniki, Simfonični orkester BBC in Varšavska filharmonija. Nastopal je po vsem svetu in igral v različnih komornih sestavih – med drugim v violinskem duu s Primožem Novšakom, v klavirskem triu Arion, najdlje pa v duu s pianistom Marijanom Lipovškom. Arhiv Radia Slovenija hrani več sto posnetkov njegovih izvedb tako tuje kot domače glasbe, mnoge skladb je posnel za različne evropske in ameriške založbe. Njegov repertoar obsega vse ključne violinske koncerte mednarodne in domače literature ter številna komorna dela vseh slogovnih obdobij. Veliko sodobnih glasbenih del, ki jih je krstno izvedel, je bilo posvečenih prav njemu. Leta 1957 je prejel Prešernovo nagrado in leta 2001 za posebne glasbene zasluge ob 300-letnici Academiae Philcarmonicorum Labacensium tudi častni znak svobode Republike Slovenije, najvišje državno odlikovanje. Poučeval je na ljubljanski Akademiji za glasbo, Visoki šoli za glasbo v Kölnu ter tudi v Bernu, na Dunaju in v Salzburgu. Njegova Mednarodna poletna violinska šola, prvič izvedena leta 1984, velja za mojstrsko šolo z eno najdaljših tradicij v Sloveniji. Violinski ton Igorja Ozima je bil žameten in poln topline, njegove izvedbe pa vselej tehtne in umetniško dognane.

Ars aktualno Evroradijska cvetna nedelja na Arsu

Pet izbranih koncertov iz Evroradijskega niza koncertov za veliki teden. Posebni glasbeni dan uvaja redko izvajani oratorij Odrešenikove zadnje besede Louisa Spohra, nadaljuje ga koncert italijanske vokalne glasbe od 16. stoletja do danes v izvedbi zbora Jauna Muzika. Ob 16. uri sledi odloženi prenos Pasijona po Janezu Johanna Sebastiana Bacha iz Amsterdama, ob 18.30 Koncertni zbor Danskega radia uzvočuje francosko vokalno-instrumentalno glasbo, tudi Fauréjev Rekviem v priredbi Davida Hilla, Evroradijsko cvetno nedeljo na Arsu pa pozno zvečer sklepa Zbor Bavarskega radia pod vodstvom Kriste Audere, ki je zasnovala raznolik spored glasbenih del za zbor a cappella, poimenovan Aeternam po delu Bernata Vivancosa.

Ars aktualno Morala in vrednote v predstavi Nebesje so opredeljene z razrednim položajem

Na odru ljubljanske Drame bo zaživela prva slovenska uprizoritev besedila Nebesje, ki ga podpisuje trenutno ena najprodornejših britanskih dramatičark Lucy Kirkwood. Spomnimo, da smo v Drami že lahko videli odmevno uprizoritev njenega dela Otroci. Tokratno besedilo v središče postavi dvanajst žensk, ki sodijo trinajsti za njene zločine. Režije izjemno aktualne sodne drame se je lotil Sebastijan Horvat, njegova desna roka je bil dramaturg Milan Ramšak Marković. Foto: FB stran SNG Drama Ljubljana

Ars aktualno O filmih Popolno zaupanje, Mož v črnem in Stekelničarji s tekmovalnega programa 26. Festivala dokumentarnega filma

V sredo, 20. marca, se je s podelitvijo nagrade Amnesty International za najboljši film na temo človekovih pravic sklenila 26. izdaja Festivala dokumentarnega filma. Mednarodna žirija je nagrado namenila filmu makedonske režiserke Kumjane Novakove, o katerem smo že poročali. V tokratnem prispevku Urban Tarman razmišlja o filmih enega srbskega in dveh kitajskih dokumentaristov; slišali boste tudi, kako je članica mednarodne žirije Urška Djukić utemeljila izbor nagrade.

Ars aktualno 28. marca se začenja retrospektiva filmov Michaela Hanekeja v Slovenski kinoteki

V Slovenski kinoteki 28. marca odpirajo retrospektivo, posvečeno Michaelu Hanekeju, enemu najuspešnejših avstrijskih in evropskih filmskih avtorjev. Ob tem so zapisali, da Haneke kot ustvarjalec neizprosno nastavlja ogledalo sodobni družbi ter s pogledom ostro reže njene moralne in etične postavke. Od leta 1974 do danes je s triindvajsetimi igranimi televizijskimi in kinematografskimi celovečerci ustvaril enega najbolj družbeno angažiranih opusov sodobnega časa, ki je tako v vsebinskem kot v formalnem pogledu izjemno celovit in avtorsko prepoznaven. Filme je večinoma posnel po lastnih scenarijih ali literarnih predlogah. Ena od osrednjih tem njegovih filmov je nasilje, ki izrašča iz odtujenosti in nezmožnosti komunikacije sodobnega človeka. Z Anjo Banko, urednico filmskega programa v Slovenski kinoteki, se pogovarja Tina Poglajen.

Ars aktualno 12. Festival frankofonskega filma prinaša lahkotne, resne, dokumentarne in angažirane celovečerce, pa tudi filmsko dediščino

Francoski jezik naj bi tako ali drugače povezoval kar 321 milijonov ljudi na petih celinah. V Mednarodni organizaciji za frankofonijo je 88 držav, 54 jih je članic, sedem pridruženih članic in 27 držav opazovalk. Prav med te se uvršča Slovenija, ki se tako vsako leto 20. marca pridruži praznovanju mednarodnega dneva frankofonije. Ob tem se letos odvija tudi 12. Festival frankofonskega filma, ki ga lahko do torka obiščete v Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani. Pripravljajo ga v sodelovanju s Francoskim inštitutom v Sloveniji.

Ars aktualno Klavdij Sluban: "Samo o sebi govorim."

Klavdij Sluban, eden od mednarodno najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu, ki je prejel več pomembnih nagrad, na retrospektivni razstavi v ljubljanski Galeriji Jakopič na ogled postavlja več kot 150 fotografij iz več kot treh desetletij svojega ustvarjanja. Njegova dela, ki jih hranijo v zbirkah po vsem svetu, z osebno in poetično govorico raziskujejo kraje, kjer sta čas in prostor strnjena: države z zgodovinskimi ranami, otoki ali zapori. Naslov razstave Nekje drugje Tukaj nakazuje pomen potovanj za njegov več kot tridesetletni opus, a pri tem se zdi, da ne glede na to kam odide, pripoveduje predvsem o sebi

Ars aktualno Georgi Gospodinov: "Še vedno verjamem, da ima književnost moč ustvarjati spomine."

Kot zadnji mednarodni gost je na festivalu Fabula v ljubljanskem Cankarjevem domu gostoval Georgi Gospodinov, eden najvidnejših sodobnih bolgarskih avtorjev. Za roman Časovno zaklonišče, ki je v slovenščini, tako kot prejšnja dva, izšel v prevodu Boruta Omrzela lani, je prejel mednarodno nagrado Booker, roman pa je bil preveden že v 25 jezikov. Zakaj se tako radi vračamo v preteklost in kaj nam ta želja pravzaprav govori o sedanjosti? Foto: Festival Fabula/Nina Pernat

Maturitetno branje

Jean-Paul Sartre, Klemen Markovčič: Zaprta vrata

53 min

Tjaša Mislej: Naše skladišče

32 min

Slavko Grum, Zarika Snoj Vrbovšek: Dogodek v mestu Gogi

47 min

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi

36 min

Drago Jančar: Veliki briljantni valček

39 min

Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata

45 min

Kultura

Svet kulture Teden slovenske drame in Maister

Gledališče imam rad zaradi tistega čudovitega, nekoliko vzvišenega, nežnega, zamaknjenega občutka po ogledu dobre predstave, ko se ti zdi, da kar malo lebdiš nad tlemi, in je vse lahkotno in nekako pravilno, na mestu, čeprav je morda tragično, žalostno in težko, tako slovensko poslanico ob svetovnem dnevu gledališča začenja gledališki režiser Žiga Divjak. Na svetovni dan gledališča se vsako leto začne Teden slovenske drame, v oddaji tudi o razstavi Maister in rodni Kamnik.

Glasovi svetov Zgodovina spolne vzgoje

Spolna vzgoja v slovenskem izobraževalnem sistemu poteka medpredmetno, poudarek je na bioloških, reproduktivnih in javnozdravstvenih vidikih spolnosti. Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi raziskav in dejstev, o katerih se strinja znanstvena skupnost, priporoča celovito, sistematično in starosti otrok in mladih prilagojeno spolno vzgojo.

Grafoskop Teden umetnosti v šoli in vrtcu

Ustvarjalno udejstvovanje otrok, učencev in dijakov, če se omejimo le na obdobje do polnoletnosti, praviloma nastaja znotraj ustanov ali ustaljenih vzgojno-izobraževalnih programov. Redko pa seže onkraj teh okvirov, da bi tako lahko nagovorilo tudi širšo zainteresirano javnost. Je pa nekurirana, torej inkluzivna oblika predstavitev te dejavnosti v našem prostoru zares šele na začetku. Tekmovalnost in empirična merljivost znanja sta namreč močno vpeti v vzgojno-izobraževalni sistem, zato je spreminjanje miselnih vzorcev in pristopov dolgotrajno. Sta pa ravno kultura in umetnost tako široki in spodbujevalni, da sta težko merljivi s tekmo in točkovanji, če že, pri njiju tekmovanje poteka na ravni posameznikove tekme s samim seboj. Leta 2020 je Zavod Republike Slovenije za šolstvo zasnoval projekt Teden umetnosti v šoli in vrtcu kot odziv na raznovrstne dejavnosti, ki na področju umetnosti nastajajo v slovenskih šolah in vrtcih, a ostajajo zaprte znotraj tega prostora ali meja lokalne skupnosti. Zdaj pa že peto leto zapored v okviru Unescovega Mednarodnega tedna umetnostne vzgoje (International Arts Education Week), vsako leto zadnji teden maja, vendarle nekoliko širše predstavijo svoje delo na področju umetnosti. V tokratnem Grafoskopu je torej v žarišče postavljena ta svojevrstna povezovalna in združevalna akcija. Ta znotraj pedagoške stroke deli tudi dobre poučevalne prakse, s tem pa krepi polje ustvarjalnosti otrok, mladih odraslih in njihovih mentorjev. Sogovornik – Primož Krašna, Zavod RS za šolstvo Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Robert Markoč Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, marec 2024

Literarna matineja "Ted Hughes je nekoliko svojevoljno interpretiral svoj vpliv na Sylvio"

Sylvio Plath, nesporno predstavnico svetovnega pesniškega kanona, skrivnostno, vznemirljivo ustvarjalko s tragično življenjsko potjo, so slovenskim bralcem že približali priznani prevajalci Andrej Blatnik, Miha Avanzo, Ana Pepelnik in Jana Unuk. Z izborom in in pretanjenim prevodom avtoričine mladostne poezije, izšla je pri založbi Sanje pod naslovom Ljubezenska pesem norega dekleta, se jim pridružuje še Andreja Udovč. Kot pravi sama, je njeno delo vodila zavezanost lepoti avtoričinega pesniškega izraza. Razmišljamo pa tudi o tem, kako obsežen je mladostni opus Sylvie Plath, kako je časovno zamejen, v čem se kažejo razlike in v čem stičišča med zgodnjo in zrelo poezijo Sylvie Plath – in še o marsičem.

Svet kulture Pod kraljičinim žezlom, Zbudi me in druge vsebine

V knjigi Pod kraljičinim žezlom, prvem delu trilogije Nekronani kralj, ki je posvečena Ulriku II. Celjskemu, zgodovino Celjskih grofov opisuje Daniela Dvořakova, slovaška raziskovalka poznega srednjega veka. Pričujoča knjiga je prolog njegove zgodbe in hkrati pretresljiv opis enega najbolj dramatičnih obdobij evropskega srednjega veka. O knjigah tudi v nadaljevanju, in sicer bomo predstavili novitete založbe Goga, med njimi knjigi Dvoliki Jedrt Maležič in Po vsej sili živ Nataše Kramberger. Bliža se tudi nocojšnja premiera filma Zbudi me Marka Šantiča, aktualna zgodba o ksenofobiji, kolektivni izgubi spomina in iskanju novih začetkov. Vabimo vas k poslušanju!

Jezikovni pogovori Prevajanje po božjem navdihu

Kristjani verjamejo, da je tudi prevod Svetega pisma božja beseda, tako kot izvirna besedila. Čeprav biblicisti priznavajo, da je nemogoče v prevodu doseči vse, kar vsebuje izvirnik, saj je vsak prevod določena interpretacija, to ne pomeni, da se s prevodom ni ohranilo bistvo sporočila. To bistvo pa naj bi nastalo po posebnem božjem navdihu. Koliko tudi prevajalci iščejo posebni navdih, ki naj bi ga bili deležni avtorji Svetega pisma, oziroma se od njih to pričakuje, smo se ob izdaji novega uradnega prevoda Svetega pisma pogovarjali z biblicistom akad. prof. dr. Jožetom Krašovcem (Pixabay).

Kdo smo? Velikonočne jedi in običaji

Velikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Hkrati druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi. Kruh, šunka, hren in pirhi so obvezni sestavni del košare jedi, ki jih nosijo k velikonočnem žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa je veliko tudi lokalnih posebnosti.

Oder Slovenska dramatika v očitnem trenutku sprememb

Žirija je med 24 deli, ki so letos prispela na natečaj za nagrado Slavka Gruma, za najboljše izbrala štiri – Prva beseda je mama dramatičarke Tjaše Mislej, Nezakonske matere dramatičarke in scenaristke Ize Strehar, Budnost zimskega jutra gledališkega režiserja Daniela Daya Škufce in delo Najboljša evropska predstava, ki sta ga skupaj napisala bosanski režiser Haris Pašović in Marko Bratuš, umetniški vodja SNG Nova Gorica. Še preden bo 9. aprila, na sklepni slovesnosti 54. Tedna slovenske drame znano, kdo bo nagrado Slavka Gruma prejel, smo v studio povabili avtorici in avtorja nominiranih del, iskali stične točke med njihovimi deli, pretresali položaj sodobne slovenske dramatike in razmišljali o odnosu med besedilom in uprizoritvijo.

Esej na radiu Andrej Rozman Roza: Naš jezik in njegova melioracija

Slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec Andrej Rozman - Roza je uprizoril številne gledališke igre in objavil vrsto knjig poezije in proze. Za oddajo Esej na radiu je leta 2015 napisal prispevek z naslovom Naš jezik in njegova melioracija. ''Leta 1826 je Fran Metelko, uradni prevajalec za Kranjsko, pisal na Dunaj, da se poštne zakonodaje ne da prevesti, ker ni besed, pa so ga zavrnili, češ da naj napiše z besedami, kot tem rečem rečejo ljudje. A to verjetno ni bilo tako lahko, kot so si na Dunaju predstavljali, ker je bil to že čas, ko se je začelo čiščenje jezika. Zaveden Slovenec ni več mogel pisati, kot ljudje govorijo, ampak je bilo treba iz jezika izločiti germanizme. Začela se je romantična doba združene slovenščine, ki traja še danes. Borba je bila huda. Prešeren se je po pričevanju hčere Ernestine z Ano Jelovšek pogovarjal v nemščini, češ da tisto, kar ona sicer govori, ni slovenščina. Lublana je postala Ljubljana. Slovenci smo dobili Kopitarjevo slovnico in vse močnejši slovanski ponos.'' Glasbeni vložki so odlomki iz Larghetta iz ''Druge suite za godala'' Marijana Lipovška; orkestru Slovenske filharmonije je dirigiral Samo Hubad. Oblikovalec zvoka eseja Vojko Frelih, bralca Maja Moll in Matjaž Romih.

S knjižnega trga Vrečar, Zupan, Kodrič

Monika Vrečar: Telo in sin, Uroš Zupan: Strašen Kitajec, Zdenko Kodrič: Ladja Maribor. Recenzije so napisali Matjaž Zorec, Bojan Sedmak in Ana Geršak.

Svet kulture Avgusta se vidiva in Slovenska knjižnica

6. marca, na avtorjev rojstni dan, je sočasno z izvirnikom v več kot 30 jezikih izšlo delo Avgusta se vidiva kolumbijskega pisatelja, nobelovca, Gabriela Garcíe Márqueza. Fragmente, ki jih je avtor pričel pisati že leta 1999, a mu jih zaradi bolezni nikoli ni uspelo dokončati, je v slovenščino za Mladinsko knjigo prevedla Vesna Velkovrh Bukilica. Predstavljamo tudi zbirko Slovenska knjižnica, ki je namenjena seznanjanju avstrijskega občinstva s slovensko literaturo. Zbirko 33 del s štirimi dopolnilnimi zvezki izbranih prevodov slovenskih avtorjev v nemškem jeziku z naslovom Sem dolgo upal in sem bal je izdala založba Wieser v Celovcu.

Glasba

Arsov art atelje 30 let oddaje Opus na Televiziji Slovenija

Gostja v studiu je ustvarjalka in urednica oddaje Opus Darja Korez Korenčan. Arsov art atelje bomo posvetili oddaji OPUS, edini redni mesečni oddaji o umetnostni glasbi na Televiziji Slovenija. Že 30 let jo z ekipo ustvarja dolgoletna novinarka in urednica Darja Korez Korenčan. V oddaji Opus redno predstavlja pomembne glasbeno-umetniške dogodke na glasbenih festivalih in v opernih hišah v Sloveniji in tujini, obletnice ustvarjalcev in glasbenih izvajalcev ter posebne glasbene teme iz slovenske glasbene zgodovine. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Arsov art atelje 30 let oddaje Opus na Televiziji Slovenija

Gostja glasbene urednice Tjaše Krajnc v radijskem studiu je ustvarjalka in urednica televizijske oddaje Opus Darja Korez Korenčan.

Glasni novi svet Strunske možnosti

Prisluhnili bomo novi glasbi portugalskega elektrofonika in strunarja Rafaela Torala, ki nas pelje v čudovito sintezo spektralnega zvena električne kitare in elektronskih zvočnih sistemov in orodij ter glasbi Mortona Feldmana in Christiana Wolffa za električno kitaro v izvedbi ameriške kitaristke Wendy Eisenberg.

Glasni novi svet Strunske možnosti

Prisluhnili bomo novi glasbi portugalskega elektrofonika in strunarja Rafaela Torala, ki nas pelje v čudovito sintezo spektralnega zvena električne kitare in elektronskih zvočnih sistemov in orodij ter glasbi Mortona Feldmana in Christiana Wolffa za električno kitaro v izvedbi ameriške kitaristke Wendy Eisenberg.

Srce šansona Cole Porter

Šanson se v Ameriki ni nikoli uveljavil tako kot v Evropi. Komercialni instinkt in kleno puritanstvo prve polovice 20. stoletja avtorjem Tin Pan Alleyja pač nista dovolila potrebne vsebinske svobode. Eden tistih, ki se je teh omejitev najdrzneje otepal, je bil skladatelj in avtor besedil Cole Porter. Rodil se je leta 1891 v premožni družini, ki ga je preskrbela z elitno izobrazbo na Yalu. Svoje svetovljanstvo pa je kalil predvsem v družbi pariških boemov.

Srce šansona Cole Porter

Šanson se v Ameriki ni nikoli uveljavil tako kot v Evropi. Komercialni instinkt in kleno puritanstvo prve polovice 20. stoletja avtorjem Tin Pan Alleyja pač nista dovolila potrebne vsebinske svobode. Eden tistih, ki se je teh omejitev najdrzneje otepal, je bil skladatelj in avtor besedil Cole Porter. Rodil se je leta 1891 v premožni družini, ki ga je preskrbela z elitno izobrazbo na Yalu. Svoje svetovljanstvo pa je kalil predvsem v družbi pariških boemov.

Čas, prostor in glasba Modrost hitrih sprememb: Pavana

Ko je glasba postala priznano umetniška, so jo pisali posamezniki, ki so utemeljevali svoj poklic s podpisom. Prva priznana umetniška dela so nastala po naročilu, prednost so imele plesne skladbe. Nastajali so plesi, med najstarejšimi je bila pavana. Ta se je ohranila dolga stoletja. Še danes nastajajo skladbe, na katere je vplivala plesna glasba, ki so jo najprej izvajali v Padovi.

Čas, prostor in glasba Modrost hitrih sprememb: Pavana

Ko je glasba postala priznano umetniška, so jo pisali posamezniki, ki so utemeljevali svoj poklic s podpisom. Prva priznana umetniška dela so nastala po naročilu, prednost so imele plesne skladbe. Nastajali so plesi, med najstarejšimi je bila pavana. Ta se je ohranila dolga stoletja. Še danes nastajajo skladbe, na katere je vplivala plesna glasba, ki so jo najprej izvajali v Padovi.

Glasbeni utrip Lebič na koncertu SOS, Eparm ter Akuzmonij Di-Fuzija

Tedenski pregled glasbenih dogodkov začenjamo s koncertoma Simfonic voices, v okviru katerega so v Kopru izvedli dve Pergolesijevi deli, ter koncertnim abonmajem Zavoda Celeia, v okviru katerega sta v Celju nastopila Franc Kosem in Jože Bogolin. V Fokusu oddaje se posvečamo koncertu cikla SOS Slovenske filharmonije, ki je bil ob visokem osebnem jubileju posvečen Lojzetu Lebiču, in koncertoma sodobne večkanalne elektroakustične glasbe ZVO.ČI.TI Akuzmonij Di-Fuzija. Poleg tega predstavljamo še konferenco o umetniškem raziskovanju Eparm, ki je potekala na Akademiji za glasbo, koncert godalnega kvarteta Ébène, ki je nastopal v okviru Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor, ter premiero Verdijeve opere Nabucco, ki so jo uprizorili v Trstu.

Glasbeni utrip Lebič na koncertu SOS, Eparm ter Akuzmonij Di-Fuzija

Tedenski pregled glasbenih dogodkov začenjamo s koncertoma Simfonic voices, v okviru katerega so v Kopru izvedli dve Pergolesijevi deli, ter koncertnim abonmajem Zavoda Celeia, v okviru katerega sta v Celju nastopila Franc Kosem in Jože Bogolin. V Fokusu oddaje se posvečamo koncertu cikla SOS Slovenske filharmonije, ki je bil ob visokem osebnem jubileju posvečen Lojzetu Lebiču, in koncertoma sodobne večkanalne elektroakustične glasbe ZVO.ČI.TI Akuzmonij Di-Fuzija. Poleg tega predstavljamo še konferenco o umetniškem raziskovanju Eparm, ki je potekala na Akademiji za glasbo, koncert godalnega kvarteta Ébène, ki je nastopal v okviru Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor, ter premiero Verdijeve opere Nabucco, ki so jo uprizorili v Trstu.

Glasbeni utrip Lebič na koncertu SOS, Eparm ter Akuzmonij Di-Fuzija

Tedenski pregled glasbenih dogodkov začenjamo s koncertoma Simfonic voices, v okviru katerega so v Kopru izvedli dve Pergolesijevi deli, ter koncertnim abonmajem Zavoda Celeia, v okviru katerega sta v Celju nastopila Franc Kosem in Jože Bogolin. V Fokusu oddaje se posvečamo koncertu cikla SOS Slovenske filharmonije, ki je bil ob visokem osebnem jubileju posvečen Lojzetu Lebiču, in koncertoma sodobne večkanalne elektroakustične glasbe ZVO.ČI.TI Akuzmonij Di-Fuzija. Poleg tega predstavljamo še konferenco o umetniškem raziskovanju Eparm, ki je potekala na Akademiji za glasbo, koncert godalnega kvarteta Ébène, ki je nastopal v okviru Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor, ter premiero Verdijeve opere Nabucco, ki so jo uprizorili v Trstu.

Jazz

Jazz session WDR Big Band & Mark Lettieri

Proslavil se je s sodelovanjem v skupini Snarky Puppy, prejel je pet nominacij za nagrado Grammy, zdaj pa je njegovo glasbo za veliki jazzovski orkester priredil sloviti Michael Abene. Koncert smo skozi mrežo EBU pridobili od kolegov iz Zahodnonemškega Radia (WDR) iz Kölna.

Orkestralni jazz Django Bates - Tenacity

Vse skladbe so nastale po naročilu švedskega Norbotten Big Banda. Med njimi so Batesovi originali, znani jazzovski baladi Laura in Star Eyes ter štiri skladbe legendarnega saksofonista Charlieja Parkerja.

Jazz avenija Kitarist Elliot Sharp

Ameriški kitarist in skladatelj je od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje ena osrednjih osebnosti avantgardne in eksperimentalne umetniške scene v New Yorku. Izdal je skoraj sto samostojnih albumov v razponu od sodobne klasike, svobodne improvizacije, eksperimentalnega jazza do elektronske glasbe. Bil je med pionirji uporabe osebnih računalnikov v ustvarjanju in nastopanju. H glasbi pristopa precej znanstveno – saj se opira na algoritme in Fibonaccijevo zaporedje. Obenem ga pogosto inspirira leposlovna literatura. Sestavil je cel niz zasedb, najbolj smo si zapomnili Carbon, SysOrk in Terraplane.

Samo muzika Slovenski jazzovski kitaristi

V oddaji bomo poslušali glasbo v izvedbi starejše in srednje generacije slovenskih jazzovskih kitaristov. Tako bodo na vrsti skladbe v katerih se bodo oglasili Lev Ponikvar, Kajetan Zupan, Vinko Horvat, Milan Ferlež, Aleš Strajnar in Primož Grašič.

Jazz Ars Pevka Sarah Vaughan – ob stoletnici rojstva

Letos je minilo sto let od rojstva pevke Sarah Vaughan. Prepoznaven glas širokega razpona – vse od soprana do ženskega baritona, izjemna tehnika, občutek za swing in pazljivo izbran repertoar so ji zagotovili prepoznavnost in uspeh pri kritikih in občinstvu. Ob Elli Fitzgerald in Billie Holiday je članica svete trojice ženskih jazzovskih vokalistk.

Tretje uho Keith Jarrett - Bordeaux Concert

Jarrett sodi v najvišji razred jazzovskih glasbenikov, kot Louis Armstrong, Charlie Parker, Miles Davis, John Coltrane, Ella Fitzgerald, Michel Brecker in še kdo. Torej med kultne, legendarne umetnike, ki so se z zlatimi črkami zapisali v zgodovino jazza.

Jazz avenija Bobnar John Marshall – spominska oddaja

V oddaji se bomo posvetili ustvarjanju enega najpomembnejših evropskih jazzovskih bobnarjev Johna Marshalla. Za vedno se je poslovil 16. septembra lani, star 82 let. Zaigral je v praktično vseh pomembnih angleških jazzovskih zasedbah. Začel je leta 1964 v Alexis Korner’s Blues Incorporated in nato pet let igral v zasedbi Grahama Collierja. Leta 1969 je skupaj s trobentačem Ianom Carrom zasnoval skupino Nucleus ter kariero nadaljeval še v zasedbah Mika Gibbsa in Jacka Bruca. Na začetku leta 1972 je začel dolgoletno igranje v zasedbi Soft Machine. Pozneje je posnel tudi nekaj samostojnih albumov.

Samo muzika Pianist Dejan Pečenko

V oddaji bomo poslušali glasbo Dejana Pečenka, enega naših najboljših pianistov. V svoji dolgoletni glasbeni karieri je posnel preko štirideset nosilcev zvoka, tudi nekaj solističnih z izključno avtorsko glasbo. V svojem igranju združuje elemente klasičnega jazza, bluesa, klasike in sodobne improvizirane glasbe in jim dodaja osebno noto z modalnim igranjem.

Jazz Ars All Stars Milan Stanisavljevic Kvintet

Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.

Jazz Ars Bobnar Max Roach – ob stoletnici rojstva

Letos je minilo sto let od rojstva enega utemeljiteljev sodobnega jazza in enega najpomembnejših jazzovskih bobnarjev vseh časov - Maxa Roacha. Nocojšnjo oddajo bomo namenili njegovi glasbi. Max Roach je razširil meje improvizirane glasbe, v jazz je vključil elemente drugih umetniških tradicij in narodov, pa tudi poezijo in sodobni ples.

Tretje uho Abdullah Ibrahim - The Balance

V svoji bogati karieri je sodeloval z nekaterimi največjimi, med njimi so bil Don Cherry, Randy Weston, Carlos Ward, Ornette Coleman, Pharaoh Sanders, Max Roach, John Coltrane. Cecil Taylor in Archie Sheep. Njegova vzornika sta Duke Ellington in Thelonious Monk.

Radijska igra

Kratka radijska igra Mark Twain, Bogdan Gjud: Srečanje z novinarjem

Satira na novinarsko obsedenost z lovom na senzacionalne vesti. Téma torej, ki je še kako aktualna tudi toliko desetletij pozneje. Avtor radijske priredbe: Bogdan Gjud Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstra: Miro Marinšek in Staš Janež Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Nastopata – Brane Grubar in Uroš Smolej Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1998

Radijska igra Jean-Paul Sartre, Klemen Markovčič: Zaprta vrata

Francoski eksistencialist Jean-Paul Sartre je dogajanje igre, nastale po njegovi istoimenski enodejanki, postavil v sodoben "pekel". Vanj so umeščeni tisti, ki ne priznajo svoje svobode in odgovornosti. Medsebojna soodvisnost v zamejenem prostoru brez oken in naravne svetlobe pa jih prisili v izpovedi in avtorefleksije. Človek je torej »obsojen« na svobodo in kriv za usodo, ki si jo je sam izbral. Tokratno slušno branje Sartrove enodejanke je prvenstveno namenjeno dijakom, torej generaciji Z, ki bo o drami razmišljala v svojem maturitetnem eseju. Predstavitev fabule je zato karseda berljiva in jasna. Hkrati pa je želja, da bi njena zgostitev, nujna za slušni format, omogočila tudi izostritev temeljnih sporočil drame, zlasti njeno etično razsežnost. V slušni izvedbi drame so zato namenoma ohranjeni tudi deli, ki so za mladega odraslega človeka v njegovem življenjskem trenutku težje razumljivi, ker preprosto še nima dovolj izkušenj in let, a so prav gotovo pomembna popotnica za čas pozneje. Uho in mali možgani so namreč dobri sopotniki spomina in njegova podpora. Prevajalka: Draga Ahačič Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Ines – Nina Valič Estelle – Saša Pavlin Stošić Garcin – Matija Vastl Sobar – Matija Rozman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata/Huis Clos © Editions Gallimard

Radijska igra Slavko Grum, Zarika Snoj Vrbovšek: Dogodek v mestu Gogi

Igra je nastala po kultni istoimenski dramski predlogi iz leta 1929, sicer značilno ekspresionističnega dela. Grum se je namreč zgledoval po ruskem gledališkem avantgardističnem režiserju Aleksandru Tairovu in njegovem poskusu uveljavitve tako imenovanega avtonomnega oziroma osvobojenega gledališča. V njem naj bi se odvijalo več prizorov hkrati, vendar ne v logičnem vzročnem zaporedju, ob tem pa naj bi igralci učinkovali samo kot marionete. V teh ozirih se je Grum odrekel tradicionalni dramski zgradbi, s tem pa v slovensko dramatiko uvedel popolnoma novo dramsko tehniko. Razbil je osrednjo zgodbo in jo nadomestil z montažo različnih fragmentov. Tako je za Dogodek v mestu Gogi poglavitna zgodba protagonistke Hane, vse ostale dramske osebe pa so le različne popačene in patološke projekcije njene seksualne travme. O drami bo v eseju iz materinščine razmišljala tudi generacija maturantov 2024. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Avtorica izvirne glasbe: Larisa Vrhunc Sestri Tarbula in Afra – Marijana Brecelj in Zvezdana Mlakar Klef, šepavec in Glas moškega – Ivan Rupnik Umrli naddavkar – Bogomir Veras Hana – Mojca Fatur Gospa Tereza – Ljerka Belak Komi Otmar Prelih – Pavle Ravnohrib Grbavec Teobald – Branko Jordan Gospa Prestopil – Majda Grbac Pisar Klikot – Matej Recer Kaps – Jožef Ropoša Julio Gapit – Brane Grubar Mirna žena – Mojca Ribič Nekdo drug – Matija Rozman Pijani slikar – Janez Starina Punca – Ana Facchini Gospa Župecki – Marinka Štern Mesarjev Konrad – Boris Kerč Sodelujejo še – Zvonka Pangršič, Brane Pangršič, Samo Gašperšič, Maša Valentič in Alenka Kovačič. Pripravljeno v Uredništvu igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006.

Kratka radijska igra Aleš Berger: Tekalka

Kdo še ni imel občudovalnih ali pomilovalnih misli ob pogledu na neumorne tekače in tekačice, ki podnevi in ponoči, sredi prometa ali v samotnem gozdu skrbijo za svoje zdravo telo? Alešu Bergerju se je ob pogledu nanje utrnila konstruktivna, humana in humorna misel, ujeta v zvočni jezik. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tekalka – Ana Hribar En sivi mož – Janez Starina Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2010.

Radijska igra Žarko Petan: Don Juan in Leporella

Petan se z izvirnim odnosom do mitske predloge in občutkom za psihologijo, ki ima v njej pomembno vlogo, loteva mita o don Juanu, seviljskem zapeljivcu. Njegov don Juan je slep, zapeljuje samo njegova služabnica Leporella, in to zaradi zapeljevanja samega; moška figura Leporella je namreč spremenjena v žensko. Zato je priča don Juanovemu početju v vlogi arbitra in ga ocenjuje kot samodejno potrjevanje same sebe, mahinalno dejanje brez globljega motiva. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Don Juan – Dare Valič Leporella, Soledad, Beata in Komendnikov kip – Jerca Mrzel Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1988.

Kratka radijska igra Mateja Perpar: Pomlad

Osrednja junaka igre sta moški in ženska, ki ob naključnih srečanjih v mestu merita vsak svojo intimno nebesno dalj in stran. Vendar pa v tem ni nič pomilovalnega ali sentimentalnega. Nasprotno. Gre za urbano zvočno miniaturo o vsakdanjostih, polno ostre duhovitosti. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturg: Goran Schmidt Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbeni opremljevalec: Igor Večerić Nastopata – Polona Juh in Sebastian Cavazza Produkcija uredništva igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija maja 2012.

Radijska igra Milan Jesih: Obnovitev postopka

Igra je postmodernistična komedija o farsičnem sodnem postopku zoper zaljubljenega pesnika in njegovo ljubezensko poezijo. Gre za parodijo na Jurčičevo Kozlovsko sodbo v Višnji Gori in njegove literarne junake. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak Sodnik – Aleš Valič Hlapec – Pavle Ravnohrib Zapisnikarica – Marijana Brecelj Drnulja – Janez Hočevar Glavni porotnik – Tone Homar Člani porote – Mojca Hočevar, Marko Kostanjšek, Jasmina Pečar, Katarina Batagelj, Aleš Erčulj, Simona Zatler, Martin Marion. Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1992

Radijska igra Ivan Cankar, Borut Trekman: Kurent

Gre za radijsko poustvaritev istoimenske zgodbe Ivana Cankarja kot alegorije slovenskega naroda. Avtorja radijske igre, prirejevalec Borut Trekman in skladatelj Uroš Krek, pa sta svojo vizijo Kurenta zastavila kot radiofonsko pesnitev z zvenom besede in glasbe. Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Tonska mojstra: Metka in Vinko Rojc Izvajalci glasbe: člani Komornega zbora in Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Marka Muniha Glas – Polde Bibič Kurent – Janez Hočevar Oče – Sandi Krošl Mati – Ivanka Mežan Starec – Jože Zupan Kmet – Marjan Hlastec Dekle – Mojca Ribič Fant – Dare Valič Tri sosede – Mira Danilova, Angelca Hlebce, Slavka Glavina Grbec – Jurij Souček Smrt – Štefka Drolc Sodelujejo še – Damir Hribar, Marjeta Gregorač, Jožica Avbelj, Neža Simčič, Jerca Mrzel, Alja Tkačev, Jana Osojnik, Mina Jeraj, Filipina Jerman, Brane Ivanc, Božo Vovk, Srečo Špik, Vladimir Jurc Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra, novembra in decembra 1976

Kratka radijska igra Franz Kafka, Vilma Štritof: Zavrnitev

V igri se sredi velemesta srečata ženska in moški. Njuno bežno srečanje vodi v paralelna notranja monologa – vsak ogovori drugega z besedami, ki jih najbrž nikoli ne bi glasno izrekel. Prevajalec je Štefan Vevar. Režiserka: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Nastopata Saša Mihelčič in Benjamin Krnetić. Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2015

Radijska igra Helena Šukljan: Proge

Vsak človek skozi življenje potuje po svoji progi in na njej doživlja različne izkušnje. Niti dve progi si med seboj nista enaki, prav tako ne vse izkušnje, ki jih na naših progah doživimo. To velja tudi za izpovedi v radijski igri Proge. Gre za pet najrazličnejših oseb, katerim je skupno to, da so bile žrtev spolnega nadlegovanja. Helena Šukljan je dramsko besedilo napisala za Avdiofestival Radia Slovenija, ki je oktobra 2023 potekal v Cukrarni. Režiser Klemen Markovčič pa je zasnoval živo, torej festivalsko izvedbo radijske igre, a vzporedno tudi njeno, nekoliko razširjeno studijsko različico. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Helena Šukljan Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Sandra – Marijana Brecelj Pia – Gaja Filač Marko – Primož Vrhovec Robert – Klemen Kovačič Nataša – Ajda Smrekar Koprodukcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars in ŠKUC gledališča, oktober 2023. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2023.

Kratka radijska igra Suzana Tratnik: Lep dan še naprej

V središču dogajanja kratke radijske igre sta brezdomki Vanja in Iva, ki domujeta pod drevesom na zelenici med bloki, a ju tamkajšnji prebivalci socialno izločijo. V realistični dialog, ki odstira konflikt med brezdomci in družbo, pa se vpleta tudi medsebojni odnos brezdomk. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vanja – Nataša Tič Ralijan Iva – Iva Krajnc Bagola Ženska na oknu – Vesna Jevnikar Delavec – Blaž Šef Otroci – Lucija Križ, Miha Vidmar, Nina Ambrožič, Neža Dvorščak, Kaja Vrakelja Ljuboja Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2011.

Verstva

Bogoslužje Prenos maše iz župnije svetega Mavra v Izoli

Iz župnijske cerkve svetega Mavra v Izoli na Cvetno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Janez Kobal.

Sedmi dan Duhovne razsežnosti cvetne nedelje

Cvetno nedelja povezujemo z Jezusovo potjo, zelenjem in petjem hozane. Kako je ta praznik povezan s pripravami na Veliko noč, kako so jo obhajali v zgodovini in kako danes? Kaj je temeljno sporočilo? Kako se praznovanje odvija v slovenskih župnijah in kako v bolniški župniji, kjer deluje naš tokratni sogovornik župnijski upravitelj Anže Cunk.

Sledi večnosti Svetopisemsko sporočilo cvetne nedelje

O svetopisemskem sporočilu cvetne nedelje in bogati kulturni dediščini izdelave cvetnonedeljskih butaric oziroma zelenja povezanega v snope z župnikom iz župnije Ljubljana Ježica Sebastjanom Likarjem in raziskovalko iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Blanko Ravnjak.

Musica sacra Sedem dni trpljenja - oratorij Aleksandra Grečaninova

Strastnaya Sedmitsa (Sedem dni trpljenja) je naslov oratorija, ki ga je ustvaril Alexander Tihonovič Grečaninov, skladatelj, od čigar rojstva letos mineva 160 let. Njegov oratorij se nanaša na posamezne dni velikega tedna in čeprav naj ne bi bil namenjen liturgiji, je v njem opaziti izvrstno skladateljevo poznavanje in razumevanje liturgije velikega tedna in njene glasbene manifestacije.

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Prenos svete maše iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal bo frančiškan p. Pavle Jakop, pela pa dekliška vokalna skupina Tromostovje pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Na orgle bo igrala Ana Kokotec Kresal.

Musica sacra … Ki je trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen...

To je stavek, vzet iz apostolske veroizpovedi, ki je skozi različna glasbena obdobja navdahnil mnoge skladatelje. Ustvarili so slogovno različne skladbe, a z enako vsebino in naslovom - Crucifixus. Na letošnjo tiho nedeljo bodo zvenele v različnih izvedbah in zasedbah.

Sedmi dan Nov prevod Svetega pisma

V postnem času so katoličanke in katoličani v Sloveniji dobili nov prevod Svetega pisma, svoje temeljne verske knjige. Gre za prvo celotno izdajo novega prevoda knjige knjig iz izvirnih jezikov; pravijo ji tudi jeruzalemska ali katoliška izdaja. O razlikah med standardnim prevodom Svetega pisma iz sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja in najnovejšo izdajo premišljujejo prevajalec, teolog Jože Krašovec, celjski škof Maksimiljan Matjaž in novomeški škof Andrej Saje.

Sledi večnosti O ramazanu z imamom Zinaidom Mahmutagićem iz Maribora

Tudi muslimani so vstopili v postni čas, v sveti mesec ramazan, kot obdobje duhovnega premišljevanja o smislu svojega življenja, o bistvu duhovnosti, svoje vere, iskanja notranjega miru. To je tudi mesec poglobljenega branja Korana, svete knjige za muslimane. O vsem tem z imamom Islamske skupnosti v Sloveniji Zinaidom Mahmutagićem, ki duhovno oskrbo zagotavlja muslimanom v Mariboru.

Bogoslužje Prenos maše iz Celja

Iz stolne župnije svetega Danijela v Celju na četrto postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje stolni župnik Tadej Linasi.

Musica sacra Bachov Pasijon po Janezu - tokrat z Gallusovim motetom Ecce quomodo

Na letošnjo tiho nedeljo,17. marca bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Zbor in orkester Glasbene matice Ljubljana, z vokalnimi solisti in dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom izvedel Bachov pasijon po Janezu, ki se bo sklenil z Gallusovim motetom Ecce quomodo (Glejte, kako umira pravični). Taka je bila izvajalska praksa 17. stoletja na veliki petek in tako izvedbo naj bi prvotno predvidel tudi Bach. Več v pogovoru glasbene urednice Polone Gantar z bas baritonistom Marcosom Finkom, pevsko pedagoginjo Tanjo Rupnik in dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom.

Sledi večnosti Duhovnost in starejši

Bili smo gosti v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah - najstarejšem slovenskem domu starostnikov. Kako skrbijo za duhovno vzvalovanost stanovalcev; o tem v oddaji razmišljajo: direktorica doma Irena Vozlič Stjepčević, duhovnik Tone Furar ter stanovalki 83-letna Majda Zabukovšek ter 92 - letna Angela Pem.

Literatura

Lirični utrinek Robert Bly: Zgolj dan

Pesem Zgolj dan ameriškega pesnika Roberta Blya je prevedla Tina Kozin. Interpretira jo Robert Prebil. Produkcija 2019.

Literarni nokturno Saša Pavček: Živi ogenj gledališča

Saša Pavček, dramska igralka, pesnica in pisateljica, je v času med epidemijo, ko odrsko ustvarjanje ni bilo mogoče, gledališče ustvarjala na drugačen način. Čas tihote je zapisovala na način lastnega in občega portreta igralke in gledališča, od svojega odraščanja, mladostniških težav, do vstopa na gledališko akademijo in poklicnega vsakdana. Poglavja, ki sestavljajo knjigo Živi ogenj gledališča, vsako posebej izražajo umetničino predanost in sožitje s čarobnostjo odrskih desk, s svojimi igralskimi in režiserskimi kolegi in kolegicami, ter poudarjajo živost gledališča, ki jo redkokdaj opazimo celo v vsakdanjem življenju. Ob svetovnem dnevu gledališča smo zato izbrali poglavji Dober večer, gledališče in O odru in obredu. Interpretka Saša Mihelčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Petra Tanko. Produkcija 2024.

Odprta knjiga na radiu Petra Pogorevc: Joži 18/50

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato poklicno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Lirični utrinek Gerald Zschorsch: Polje pred bitko

Gerald Zschorsch se je rodil leta 1951 v Vzhodni Nemčiji. Zaradi odkrito protisovjetske drže so ga v mladosti večkrat aretirali. Leta 1974 so ga izgnali iz NDR in naselil se je v Zahodni Nemčiji. Prvo pesniško zbirko z naslovom Samo nikar ne mislite, da sem žalosten je izdal leta 1981 in bil zanjo nominiran za nagrado Ingeborg Bachmann. Njegova poezija je odrezava, trpko kritična, samotarsko distancirana, včasih polna protislovij. Taka je tudi njegova pesem Polje pred bitko. Prevedla jo je Tesa Drev Juh, interpretira jo Jernej Kuntner. Produkcija 2015.

Literarni nokturno Robert Frost: Pesmi – ob 150. obletnici rojstva

Ameriški pesnik Robert Frost (1874–1963) je za svoje ustvarjanje kar štirikrat prejel Pulitzerjevo nagrado. Njegova poezija je v ZDA pogosto citirana in je skoraj ponarodela. Tematsko je zaznamovana z naravo, ki jo pesnik simbolno nadgrajuje, včasih v otožnejših, drugič pa v svetlejših, tudi ironičnih tonih. Na današnji dan bi Robert Frost praznoval 150 let, zato ob tej priložnosti objavljamo tri njegove pesmi. Prevajalec Marjan Strojan, interpret Pavle Ravnohrib, režiserka Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2001.

Literarni večer Tjaša Mislej: Naše skladišče

Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.

Odprta knjiga na radiu Petra Pogorevc: Joži 17/50

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Lirični utrinek Jovan Vesel-Koseski: Citre v roki tiho hodim ...

Ob 140. obletnici smrti Jovana Vesela-Koseskega, Prešernovega sodobnika, ki je bil sredi 19. stoletja eden najbolj cenjenih pesnikov, dokler ni po ostrih kritikah, predvsem Josipa Stritarja in Frana Levstika, obveljal za pesnika, ki uporablja izumetničen, nenaraven jezik, smo izbrali njegovo 21. pesem iz dela Jugo-evropejski glosar ali Slovenski glasnik v interpretaciji Frančka Drofenika. Posneto leta 1984.

Literarni nokturno Alberto Avguštinčič: Spominjanje izgubljenega otroštva

Pesnik, pisatelj in filozof Alberto Avguštinčič se po knjigah Vonj pečenih jabolk in Kdo sem tudi v svojem najnovejšem delu vrača v čas otroštva, ki sta ga zaznamovala odsotnost bioloških staršev in njihove ljubezni ter življenje v rejniški družini. V svojo pripoved vpleta zgodbe iz otroštva številnih znancev in poudarja, da so odraščajoča leta bistvena pri formiranju osebnosti, to pa je izkusil tudi kot dolgoletni profesor filozofije na ljubljanski Gimnaziji Poljane. Odlomek iz njegovega dela se začne s stavkom: Kam je poniknil spomin na odsotnost matere? Dobro izhodišče za Materinski dan. Interpret Gaber K. Trseglav, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.

Odprta knjiga na radiu Petra Pogorevc: Joži 16/50

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Lirični utrinek France Prešeren: Nezakonska mati

Ob materinskem dnevu smo izbrali eno od najbolj znanih pesmi Franceta Prešerna z naslovom Nezakonska mati. Pesem je Prešeren objavil v zbirki Poezije, literarna zgodovina pa predvideva, da ga je pri pisanju Nezakonske matere vodil njegov odnos s šiviljo Ano Jelovšek, s katero sta imela tri nezakonske otroke. Pesem interpretira Maja Končar.

Ocene

Ocene

1843 epizod

Zdenko Kodrič: Ladja Maribor

5 min

Uroš Zupan: Strašen Kitajec

10 min

Monika Vrečar: Telo in sin (greh)

6 min

Lucy Kirkwood: Nebesje

1 min

Edward Albee: Ameriški sen

1 min

Kako seksati

3 min

B-AIR

B-AIR Glasba, jezik in možgani

Dr. Daniele Schön je študiral violončelo na glasbenem konservatoriju v Padovi in se nato izpopolnjeval pri Teodori Campagnaro, učenki Antonia Janigra in pri Menahemu Meiru, učencu Aleksandra Aleksaniana in Pabla Casalsa. Bil je član različnih ansamblov baročne, klasične glasbe in jazza. Najljubša mu je bila komorna glasba, predvsem pa godalni kvartet. Preden je odšel iz Italije, je na Univerzi v Padovi študiral tudi nevropsihologijo glasbe. Doktorat iz nevroznanosti je opravil po raziskavah med Marseillem, Trstom in Ljubljano. Od leta 2004 deluje kot raziskovalec francoskega Nacionalnega centra za znanstvene raziskave (CNRS) v marsejskem Inštitutu za nevroznanost sistemov, kjer se zanima za odnos med glasbo, jezikom in možgani s posebnim poudarkom na patologiji jezika in govora.Z gostom se pogovarja primarij dr. Igor M. Ravnik.

B-AIR Zaznavanje glasbe glede na kulturno ozadje

Magistrica psihologije Ana Kuder se je kot strokovna sodelavka projekta B Air leta 2021 udeležila sedme mednarodne konference na temo nevroznanosti in glasbe v Aarhusu na Danskem. K pogovoru o glasbi in kulturi je povabila dva doktorska študenta, ki sta svoje delo predstavljala na konferenci: Erico Flaten, doktorsko študentko v Laboratoriju za slušni razvoj na Univerzi McMaster v Kanadi, in Mathiasa Klarlunda, doktorskega študenta v Centru za glasbo in možgane na Univerzi v Aarhusu na Danskem. Skozi pogovor so poskušali razumeti ali je glasba univerzalni fenomen. Zaznavanje in všečnost določene zvrsti glasbe se namreč lahko razlikujeta glede na kulturo. V zahodnih kulturah smo denimo bolj privženi dvodobnim taktovskim načinom, medtem ko se v nekaterih kulturah, kjer imajo prebivalci manj stika z zahodno glasbo, pogosteje pojavljajo različice trodobnih taktovskih načinov. IZJAVA: Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Telo - ura, ki tiktaka z glasbo

Oddaja Telo - ura, ki tiktaka z glasbo je del cikla B-AIR Zvočenj, kjer se s strokovnjaki pogovarjamo o uporabi glasbe v zdravstvenem kontekstu. V tokratni oddaji se je magistrica psihologije Manca Kok, ki je na sedmi izvedbi konference Neuromusic, osredotočeni na temo Povezovanje z glasbo skozi različna življenjska obdobja predstavljala projekt B-AIR, pogovarjala s tremi strokovnjakinjami, ki so svoje nedavne raziskovalne projekte prav tako predstavljale na konferenci. Skozi pogovor so poskušale razumeti, kako poslušamo glasbo, kako bi jo brez telesa poslušali povsem drugače in kakšno vlogo igra pri tem srce kot naš stalni ritmovnik. Z novimi odkritji na tem področju lahko bolje razumemo, kako glasba spodbudi vznemirjenost ali gibanje v telesu, ali pa ga, nasprotno, umiri in upočasni. Ugotovitve so ključne za uporabo v zdravstvenih kontekstih, kjer lahko glasbo uporabljamo za lajšanje stresnih medicinskih postopkov ali spodbujanje gibanja pri motnjah gibanja. IZJAVA: Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Raziskave Laboratorija za analizo možganov iz Brna

Primarij dr. Igor M. Ravnik tokrat gosti člane Laboratorija za analizo možganov iz Brna. To so profesor Jiri Mekyška ter doktorska študenta inženir Tomaš Kiska in inženir Štepan Miklanek, ki delujejo na Tehnološki univerzi v Brnu. Njihovo delo je tesno povezano z multidisciplinarno raziskovalno nevroznanstveno skupino, ki se ukvarja s širokim razponom nevroznanstvenih problemov, od temeljnih znanosti in tehnoloških vprašanj ter informacijske znanosti do klinične nevrološke obravnave iz rehabilitacije oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi. Del svoje pozornosti pa posvečajo tudi raziskavam o vplivu glasbe na delovanje možganov. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR O pozitivnih učinkih glasbe pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni

Glasba in ritem sta tesno povezana z gibanjem, zato bi lahko glasbene intervence ciljno uporabili pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni, ki v največji meri prizadane prav gibalne sposobnosti. Sodelujoči pri projektu B-AIR, psihologinji Ana Kuder in Manca Kok, glasbenik Jaka Škapin, zdravnika nevrologa Dejan Geórgiev in Igor M. Ravnik ter vodja projekta B Air, režiserka Saška Rakef, so pri osebah s Parkinsonovo boleznijo želeli preučiti trenutno uporabo glasbe ter njihova stališča do uporabe glasbe v zdravstvenem sistemu oziroma do sodelovanja pri nadaljnjem raziskovanju možnih učinkov glasbenih intervenc na blaženje simptomov Parkinsonove bolezni. Pri raziskavi je sodelovalo tudi Društvo Trepetlika (Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami). Raziskavi je sledila pilotna izvedba delavnice gibalno-vokalne improvizacije za osebe s Parkinsonovo boleznijo, ki jo je vodil umetnik in glasbenik Jaka Škapin. Ta je po izvedeni delavnici pripravil radijski dokumentarec, ki ga danes premierno predstavljamo v oddaji B Air Zvočenja. Pred tem bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več o raziskavi povedala magistrica psihologije, Ana Kuder. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Fondazione Mariani, ustanova za otroško nevrologijo

V oddaji B Air – Zvočenja danes predstavljamo italijansko ustanovo, namenjeno otroški nevrologiji, z imenom Fondazione Pierfranco e Luisa Mariani. Ustanovljena je bila v Milanu z dobrodelnim financiranjem družine Mariani. Posveča se celotnemu spektru bolezni in motenj v otroški nevrologiji, ki se začne z nego in strokovno pomočjo bolnim otrokom in njihovim družinam v diagnostiki, terapiji in rehabilitaciji pa tja do usposabljanja kadra v italijanskem zdravstvu ter poučevanja o strokovnih temah v italijanskem in mednarodnem krogu. Ukvarja se tudi s podpiranjem raziskovalnega dela. Poseben poudarek je namenjen raziskovanju možganov v povezavi z glasbo. Zaradi bližine in visoke ravni strokovnih dogodkov je fundacija igrala pomembno vlogo tudi v izobraževanju srednje in starejše generacije slovenskih pediatrov - otroških nevrologov. Gostji primarija Igorja M. Ravnika sta tokrat muzikologinja dr. Maria Majno in pediatrična nevrologinja in nevrofiziologinja dr. Luisa Lopez. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR O besedi, jeziku in govoru z dr. Clémentom Françoisem

Tokratni gost v ciklu oddaj B Air - Zvočenja je dr. Clement Francois, raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave CNRS, ki deluje v Laboratoriju za besedo ter govor in jezik (Parole et Langage) Univerze Aix Marseille ter na Inštitutu za govor, komunikacijo in možgane. Doktorat iz nevroznanosti je pridobil na Univerzi Aix Marseille, kjer je med letoma 2007 in 2011 raziskoval pod mentorstvom dr. Daniela Schöna. Tema njegovega doktorata je bila implicitno statistično učenje jezikovnih in glasbenih struktur pri glasbenikih in neglasbenikih. Proučeval ga je tako pri odraslih kot pri otrocih s pomočjo nevrofizioloških meritev in vedenjskih metod v raznovrstnih eksperimentalnih presečnih in longitudinalnih modelih. Te raziskave, objavljene v vodilnih znanstvenih revijah s tega področja, sodijo med referenčna dela na področju nevroznanosti glasbe. Raziskave so bile sestavni del večjega projekta Francoske nacionalne raziskovalne agencije, katerega tema je bila z glasbo spodbujana plastičnost možganov in prenos urjenja iz glasbe v jezik. Med letoma 2013 in 2019 je Clement Francois postdoktorsko raziskoval na Univerzi v Barceloni v skupini za raziskave Umskih funkcij in plastičnosti možganov dr. Rodriguez-Fornellsa in v Laboratoriju za pozornost, zaznave in jezikovni razvoj dr. Boscha. Zanimala ga je longitudinalna raziskava segmentacije govora na temelju statističnega učenja pri donošenih in nedonošenih otrocih. Vzporedno pa je koordiniral tudi multimodalno nevroslikovno raziskavo pri otrocih, ki so utrpeli možgansko kap. Z uglednim francoskim znanstvenikom se je pogovarjal primarij dr. Igor M. Ravnik. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR O interakciji človeka in računalnika ob delu z glasbo

Docent dr. Matevž Pesek je učitelj in raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Od leta 2009 je tudi član Laboratorija za Računalniško grafiko in multimedije. Raziskovalno se loteva modelov, ki izhajajo iz biologije, iz globoke arhitekture vključno s hierarhičnim modeliranjem, zanimajo ga interakcije med človekom in računalnikom, multimodalne zaznave ter inteligentni uporabniški vmesniki, generiranje glasbe in vizualizacije za audio-analizo. V pogovoru s primarijem dr. Igorjem M. Ravnikom dr. Pesek predstavlja interakcijo človeka in računalnika ob delu z glasbo. Kako iz glasbe nastane digitalizirano - matematično obvladljivo gradivo, ki ga potem modelirajo, analizirajo, se z njim igrajo ter iz njega potegnejo sklepe, ki po prevedbi nazaj v svet človeške percepcije in izvedbe glasbe dajejo zaznavno in tudi praktično zanimive rezultate. Denimo z generiranjem glasbe ali – kot na primer s projektom Trubadur – pomagajo študentom glasbe pri urjenju slušnih sposobnosti z melodičnimi in ritmičnimi nareki. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Obrazi avtizma 2. del

Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavlja nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Pripoveduje o srečanju z improvizacijo, lastnem ustvarjanju in komunikaciji prek glasbe, ki lahko poveže tudi starše in otroke. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Radiofonski esej je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Obrazi avtizma 1. del

Nov cikel oddaj B Air Zvočenja začenjamo z radiofonskim esejem Obrazi avtizma. Ta govori o učnem in ustvarjalnem procesu treh učencev z motnjo avtističnega spektra in odpira spoznanje, kako lahko glasba ustvari igriv prostor za sporazumevanje, izražanje in rast na različnih področjih. Kaj narediti, ko se zaveš, da načini poučevanja, katere si se priučil in verjameš, da so edini, ne delujejo pri vseh? Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, bo ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavila nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Slišali bomo, kakšno moč ima glasba, če do nje pristopiš na pravi, sebi lasten način, in kako je to dosegla s svojimi učenci. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Radiofonski esej je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Petra Strahovnik: Sense-S, B-Air koncert za dojenčke in malčke

Cikel novih simfoničnih del, ustvarjenih z mislijo na dojenčke, malčke in ranljive skupine, bo sklenil projekt Sense-S Petre Strahovnik. V okviru projekta B-AIR je slovenska skladateljica, ki deluje na Nizozemskem, ustvarila novo delo za najmlajše občinstvo, ki ga bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Stevena Loya izvedel v Studiu 26 Radia Slovenija. Prostor, prilagojen za sproščen in udoben obisk dojenčkov, malčkov, njihovih staršev in spremljevalcev. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Video

Jazz Ars All Stars Milan Stanisavljević Kvintet

Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Lastovka v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.

Ars in Drama Nina Strnad Jazz Band

V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe.

Jazz Ars All Stars Microorganisms

Serija jazzovskih koncertov v sodelovanju z ljubljansko Cukrarno. Predstavljamo najboljše domače, pa tudi tuje jazzovske zasedbe in soliste.

Komorni studio Harfistka Sofia Ristic in tolkalka Petra Vidmar

Prvi koncert novega dua priznanih glasbenih umetnic, solistk Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in uveljavljenih komornih glasbenic.

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Jazz Ars All Stars Jure Pukl - Octoplus

V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba našega mednarodno priznanega saksofonista, tudi nagrajenca Prešernovega sklada. Povsem nov projekt je zasijal pod geslom "Glasba za lepši in boljši jutri". Nastopili so Jure Pukl (saksofoni), Nina Strnad (vokal), Žan Hauptman (vokal), Fani Posa (rog), Jani Moder (kitara), Saša Mutić (klaviature), Miha Koren (bas kitara) in Gaj Bostič (bobni).

Neposredni prenos Kromatika 4: Simfoniki, Davorin Mori in Tim Jančar

Četrti abonmajski koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija prinaša mojstrovine ruske romantike, ki sta jih izvedla izvrstna slovenska glasbenika mlajše generacije. V Rahmaninovem Tretjem klavirskem koncertu, ki velja za enega najbolj priljubljenih in tudi najzahtevnejših klavirskih koncertov v celotni simfonični literaturi, je kot solist nastopil pianist Tim Jančar. Koncert je sklenil cikel Slike z razstave Modesta Musorgskega, v mojstrski orkestraciji Mauricea Ravela. Dirigiral je Davorin Mori.

Jazz Ars All Stars Ecliptic

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba Ecliptic. Trobento je igral Tomaž Gajšt, kitaro Jani Moder, bas Jani Hace, bobne Žiga Kožar, "beatboxal" je Murat. Predstavili so vinilno ploščo Trash Society.

Ars in Drama QuatroPorTango & Ana Bezjak

Sloviti argentinski bandoneonist in skladatelj Astor Piazzolla sodi med najpomembnejše glasbenike dvajsetega stoletja. Skorajda vsakdo pozna vsaj njegov Oblivion ali Libertango. Tradicionalnemu tangu je tudi z elementi jazza in klasične glasbe vdahnil novo življenje in ga popeljal v nuevo tango. Piazzollovi glasbi se že vrsto let posveča skupina QuatroPorTango – bandoneonist Ratko Žižić, pianist Jan Sever, violinist Matjaž Porovne in kontrabasist Marko Turšič. Vrhunsko prepletajo virtuoznost s poetiko ter skupinsko igro s solističnimi vložki. Improvizacija in stroga forma postaneta eno. Na koncertu, posvečenem glasbi Astorja Piazzolle, v ciklusu Ars in Drama se jim je pridružila naša eminentna vokalna solistka, tudi tango specialistka, Ana Bezjak, znana iz zasedbe Papir.

Najbolj poslušano

Odprta knjiga na radiu Petra Pogorevc: Joži 18/50

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato poklicno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Glasovi svetov Zgodovina spolne vzgoje

Spolna vzgoja v slovenskem izobraževalnem sistemu poteka medpredmetno, poudarek je na bioloških, reproduktivnih in javnozdravstvenih vidikih spolnosti. Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi raziskav in dejstev, o katerih se strinja znanstvena skupnost, priporoča celovito, sistematično in starosti otrok in mladih prilagojeno spolno vzgojo.

Glasbena jutranjica Gledališče in glasba, 1. del

27. marca praznujemo svetovni dan gledališča. Pobudo je leta 1961 dal Mednarodni gledališki inštitut, nevladna organizacija, ki so jo leta 1948 ustanovili v Pragi in deluje pod pokroviteljstvom Unesca. V Sloveniji ta dan zaznamuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije, ki ob tem dnevu razglasi dobitnike stanovskih priznanj. Gledališče in glasba pa sta povezana že stoletja in tako bo današnja Glasbena jutranjica predstavila nekatere skladbe, ki so nastale v povezavi z gledališčem.

Literarna matineja "Ted Hughes je nekoliko svojevoljno interpretiral svoj vpliv na Sylvio"

Sylvio Plath, nesporno predstavnico svetovnega pesniškega kanona, skrivnostno, vznemirljivo ustvarjalko s tragično življenjsko potjo, so slovenskim bralcem že približali priznani prevajalci Andrej Blatnik, Miha Avanzo, Ana Pepelnik in Jana Unuk. Z izborom in in pretanjenim prevodom avtoričine mladostne poezije, izšla je pri založbi Sanje pod naslovom Ljubezenska pesem norega dekleta, se jim pridružuje še Andreja Udovč. Kot pravi sama, je njeno delo vodila zavezanost lepoti avtoričinega pesniškega izraza. Razmišljamo pa tudi o tem, kako obsežen je mladostni opus Sylvie Plath, kako je časovno zamejen, v čem se kažejo razlike in v čem stičišča med zgodnjo in zrelo poezijo Sylvie Plath – in še o marsičem.

Kratka radijska igra Mark Twain, Bogdan Gjud: Srečanje z novinarjem

Satira na novinarsko obsedenost z lovom na senzacionalne vesti. Téma torej, ki je še kako aktualna tudi toliko desetletij pozneje. Avtor radijske priredbe: Bogdan Gjud Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstra: Miro Marinšek in Staš Janež Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Nastopata – Brane Grubar in Uroš Smolej Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1998

Jazz session WDR Big Band & Mark Lettieri

Proslavil se je s sodelovanjem v skupini Snarky Puppy, prejel je pet nominacij za nagrado Grammy, zdaj pa je njegovo glasbo za veliki jazzovski orkester priredil sloviti Michael Abene. Koncert smo skozi mrežo EBU pridobili od kolegov iz Zahodnonemškega Radia (WDR) iz Kölna.

Arsov art atelje 30 let oddaje Opus na Televiziji Slovenija

Gostja glasbene urednice Tjaše Krajnc v radijskem studiu je ustvarjalka in urednica televizijske oddaje Opus Darja Korez Korenčan.

Literarni nokturno Saša Pavček: Živi ogenj gledališča

Saša Pavček, dramska igralka, pesnica in pisateljica, je v času med epidemijo, ko odrsko ustvarjanje ni bilo mogoče, gledališče ustvarjala na drugačen način. Čas tihote je zapisovala na način lastnega in občega portreta igralke in gledališča, od svojega odraščanja, mladostniških težav, do vstopa na gledališko akademijo in poklicnega vsakdana. Poglavja, ki sestavljajo knjigo Živi ogenj gledališča, vsako posebej izražajo umetničino predanost in sožitje s čarobnostjo odrskih desk, s svojimi igralskimi in režiserskimi kolegi in kolegicami, ter poudarjajo živost gledališča, ki jo redkokdaj opazimo celo v vsakdanjem življenju. Ob svetovnem dnevu gledališča smo zato izbrali poglavji Dober večer, gledališče in O odru in obredu. Interpretka Saša Mihelčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Petra Tanko. Produkcija 2024.

Glasni novi svet Strunske možnosti

Prisluhnili bomo novi glasbi portugalskega elektrofonika in strunarja Rafaela Torala, ki nas pelje v čudovito sintezo spektralnega zvena električne kitare in elektronskih zvočnih sistemov in orodij ter glasbi Mortona Feldmana in Christiana Wolffa za električno kitaro v izvedbi ameriške kitaristke Wendy Eisenberg.

Glasbeni utrip Lebič na koncertu SOS, Eparm ter Akuzmonij Di-Fuzija

Tedenski pregled glasbenih dogodkov začenjamo s koncertoma Simfonic voices, v okviru katerega so v Kopru izvedli dve Pergolesijevi deli, ter koncertnim abonmajem Zavoda Celeia, v okviru katerega sta v Celju nastopila Franc Kosem in Jože Bogolin. V Fokusu oddaje se posvečamo koncertu cikla SOS Slovenske filharmonije, ki je bil ob visokem osebnem jubileju posvečen Lojzetu Lebiču, in koncertoma sodobne večkanalne elektroakustične glasbe ZVO.ČI.TI Akuzmonij Di-Fuzija. Poleg tega predstavljamo še konferenco o umetniškem raziskovanju Eparm, ki je potekala na Akademiji za glasbo, koncert godalnega kvarteta Ébène, ki je nastopal v okviru Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor, ter premiero Verdijeve opere Nabucco, ki so jo uprizorili v Trstu.

Svet kulture Teden slovenske drame in Maister

Gledališče imam rad zaradi tistega čudovitega, nekoliko vzvišenega, nežnega, zamaknjenega občutka po ogledu dobre predstave, ko se ti zdi, da kar malo lebdiš nad tlemi, in je vse lahkotno in nekako pravilno, na mestu, čeprav je morda tragično, žalostno in težko, tako slovensko poslanico ob svetovnem dnevu gledališča začenja gledališki režiser Žiga Divjak. Na svetovni dan gledališča se vsako leto začne Teden slovenske drame, v oddaji tudi o razstavi Maister in rodni Kamnik.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt