Kar zadeva znanost, smo bili Slovenci pred prvo svetovno vojno provinca province habsburške monarhije, ocenjuje ustanovitev akademije kot pridobitev (poleg univerze l.1919) pravi nekje na začetku pogovora akademik Boštjan Žekš.
12. novembra 1938 okoli 11. ure so v Ljubljani ustanovili Akademijo znanosti in umetnosti. Po italijanski okupaciji je postala celo članica italijanskih akademij, novembra 1943 pa je tedanji predsednik AZU Milan Vidmar dosegel preimenovanje v slovensko AZU – torej SAZU. Po vojni so nove oblasti pridevnik odpravile, dokončno pa se je naziva akademije prijel šele maja l. 1948. V prostorih SAZU na Novem trgu 3 v glavnem mestu so v pogovoru ob 80-letnici ustanovitve sodelovali: akad.prof.dr. Tadej Bajd, aktualni predsednik SAZU, akad.prof.dr. Boštjan Žekš (predsedoval SAZU 2002-2008), in zgodovinar, dr. Željko Oset (na Univerzi v Novi Gorici predava kulturno zgodovino, je avtor dveh del o zgodovini SAZU). Spregovorili so o zgodovinskih razlogih za ustanovitev akademije, njeni vlogi v razvoju znanosti (in umetnosti) med Slovenci v medvojnem obdobju, času okupacije in vojne, ter širitvi SAZU v drugi Jugoslaviji. Nova povojna usmeritev akademije – razvoj raziskovalnih inštitutov s področij naravoslovnih in tehniških ved – je bila med drugim tudi rezultat strateških odločitev tedanje vladajoče elite. Seveda pa to niso edine teme o katerih je tekla beseda.

foto: © Goran Tenze
Pred vitrino z reprintom 17 knjig Iconothece Valvasoriane, z leve proti desni: Željko Oset, Boštjan Žekš, Tadej Bajd, predsednik SAZU

Kar zadeva znanost, smo bili Slovenci pred prvo svetovno vojno provinca province habsburške monarhije, ocenjuje ustanovitev akademije kot pridobitev (poleg univerze l.1919) akademik Boštjan Žekš.

12. novembra 1938 okoli 11. ure so v Ljubljani ustanovili Akademijo znanosti in umetnosti.  Po italijanski okupaciji je postala celo članica italijanskih akademij, novembra 1943 pa je tedanji predsednik AZU Milan Vidmar dosegel preimenovanje v slovensko AZU – torej SAZU. Po vojni so nove oblasti pridevnik odpravile, dokončno pa se je naziva akademije prijel šele maja l. 1948.  V prostorih SAZU na Novem trgu 3 v glavnem  mestu so v pogovoru ob 80-letnici ustanovitve sodelovali: akad.prof.dr. Tadej Bajd, aktualni predsednik SAZU, akad.prof.dr. Boštjan Žekš (predsedoval SAZU 2002-2008), in zgodovinar, dr. Željko Oset (na Univerzi v Novi Gorici predava kulturno zgodovino, je avtor dveh del o zgodovini SAZU). Spregovorili so o zgodovinskih razlogih za ustanovitev akademije, njeni vlogi v razvoju znanosti (in umetnosti) med Slovenci v medvojnem obdobju, času okupacije in vojne, ter širitvi SAZU v drugi Jugoslaviji. Nova povojna usmeritev akademije – razvoj raziskovalnih inštitutov s področij naravoslovnih in tehniških ved – je bila med drugim tudi rezultat strateških odločitev tedanje vladajoče elite. Seveda pa to niso edine teme o katerih je tekla beseda. Poslušajte!

Goran Tenze