Ob 90-letnici Radia Slovenija

Jubileji, kakršnega letos obeležuje naš nacionalni Radio Slovenija, so priložnost za pogled nazaj, a hkrati spodbuda za smelejšo držo danes in drznejše korake v jutri. Radio Slovenija je skoraj štirikrat starejši od države, ki jo nosi v svojem nazivu. In to je za narod, ki ga je le za nekaj kvartov evropskega velemesta, impozantno in malone težkó predstavljivo dejstvo, ki pa ga nikakor ne smemo jemati kot samoumevno.

Eden od temeljnih žanrov Radia Slovenija je od njegovih samih začetkov tudi radijska igra, ki ostaja sestavni del naše medijske krajine prav po zaslugi nacionalnega radia. Sicer pa gre za živ in v linearnem programu radijskega etra vsakodnevno prisoten žanr. Kljub njegovemu, nekoliko nostalgičnemu pridihu, pa je na dveh programih našega nacionalnega radia poslušalcem na voljo šest dni v tednu v treh različnih oblikah – celovečerni, kratki in otroški. Na leto je tako predvajanih več kot 300 radijskih iger, redno pa nastaja tudi nova produkcija za katero skrbi in jo razvija samostojno Uredništvo igranega programa. Tako v preteklosti kot danes slovenska radijska igra in njeni ustvarjalci beležijo tudi pomembne mednarodne uspehe.

Radio Slovenija v svojem arhivu hrani več kot 4000 enot radijskih iger, kar je brez dvoma impozanten podatek. V Evropskem letu kulturne dediščine, pa ni zanemarljivo niti dejstvo, da marsikatera enota, tudi po dediščinskih normativih, že izpolnjuje pogoje t. i. snovne dediščine Slovencev. Radijske igre so sprva nastajale kot žive, neposredne in zato niso ohranjene. Posnete pa datirajo v začetek 50-ih let prejšnjega stoletja.

Radio bo vedno domicil radijske igre, s prehodom na splet in vsebinami na zahtevo pa je radijska igra, še posebej v zadnjem desetletju, doživela svoj preporod. Zlasti v obliki t. i. podcastov ali slovensko poddaj, digitalnih vsebin, ki si jih posameznik lahko prenese na druge nosilce.

Zdi se, da smo se izrazito vizualne medijske krajine 21. stoletja vendarle nekoliko zasitili. Ljudje namreč ponovno odkrivajo očarljivost poslušanja, s tem pa spet krepijo sluh, danes enega najbolj zapostavljenih, a za človekov celostni razvoj izjemno pomembnih čutil.

Radiu Slovenija ob 90. rojstnem dnevu njemu in njegovim poslušalcem poklanjamo radijskoigrsko darilo, eno prvih ohranjenih in posnetih radijskih iger iz leta 1952, antologijsko Zvezdico zaspanko po istoimenski pravljici Franeta Milčinskega – Ježka. Leta 1947 jo je spisal kot izvirno radijsko igro in prvo te zvrsti v nekdanji Jugoslaviji. Zvočna pravljica o Zvezdici, ki vedno zamuja, o urnem Komet Repatcu, o kazni Botra Mesečka, ki mora biti vzgojna in Ceferinu, ki mu kamen namesto srca ponovno začne biti, je pravšnja za ta slavnostni večer, ko se na nebu zvezde prižgo in se pomalem odpravljamo spat.

 

Režiser Frane Milčinski

Tonski mojster Andrej Dobrin

Glasbeni opremljevalec Marko Stopar

 

Pripovedovalec veznega besedila Jože Tiran

Zvezdica Zaspanka Alenka Svetel

Prva Zvezda Zdenka Bevc

Druga Zvezda Mila Kačič

Tretja Zvezda Judita Hahn

Komet Repatec Dušan Škedl

Mesec Nace Simončič

Izklicevalec na sejmu Janez Sever

Mož z daljnogledom Milan Brezigar

Razbojnik Ceferin Jože Zupan

 

Traja 37′ 23”

Produkcija Uredništva igranega programa

Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1952

Uredništvo igranega programa