Pisateljica Eva Markun (1990) je že s pripovedno prvenko Menažerija napisala odlično zbirko
Pisateljica Eva Markun (1990) je že s pripovedno prvenko Menažerija napisala odlično zbirko. Prizorišča njenih zgodb so različna, od domačega podeželja do kamboške divjine, toda naj bo svet njenih zgodb še tako različen, se njene junakinje nemalokrat srečajo z naravo, ki je ne le druga, ampak tudi drugačna, kot jo vidimo v množičnih podobah. Narava je lahko fantastična, lahko grozljiva, toda ključno je, da pisateljica z osupljivo lahkoto in prepričljivostjo briše meje stvarnega in jih raztaplja v fantastično, nedoumljivo, nerazumljivo. In konci zgodb Eve Markun se ne zlomijo v neko razumarsko pojasnilo, ampak ostajajo skrivnostni, tudi srhljivi, kot na primer v antološki zgodbi Brez milosti. Več o omenjeni zgodbi, zbirki in še čem bo Eva Markun povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek, dva iz zbirke Menažerija. Nikar ne zamudite.
