ODDAJA JE POSVEČENA 150 OBLETNICI PRVEGA SLOVENSKEGA TABORA, KI JE BIL LETA 1868 V LJUTOMERU IN JE POMENIL ZAČETEK PRAVCATEGA VSESLOVENSEKA TABORSKEGA GIBANJA. TO JE UTRJEVALO ZAVEST O PRIPADNOSTI SLOVENSKEMU NARODU TUDI MED PREPRESOTIM PREBIVALSTVOM. V ODDAJI SODELUJE FILOZOF IN SLAVIST, DR. MIRAN PUCONJA, DOMA S CVENA PRI LJUTOMERU, KI JE PREUČEVAL TABORSKO GIBANJE IN RAZVOJ NACIONALNE ZAVESTI. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
Mejniki identitete
Devetega avgusta letos smo proslavili 150. obletnico prvega slovenskega tabora v Ljutomeru. Ta je imel velik vpliv na Slovence v vseh tedaj razdrobljenih deželah pod avstrijsko monarhijo in sprožil taborsko gibanje, ki je postavilo javno zahtevo po zedinjenju vseh Slovencev.
Mladi in napredni slovenski intelektalci so se zavedali skupne pripadnosti narodu s Slovenci na Gorenjskem, Koroškem, Goriškem in Tolminskem, na Krasu in ob morju, na Dolenjskem, Štajerskem, v Prlekiji in Prekmurju. Vsi so govorili isti jezik, čeprav različne dialekte, mnoge tako vsaksebi, da se je bilo težko razumeti. Toda nad idejo je bilo treba navdušiti kmečke množice, saj je bilo tedaj več kot 80 % vseh Slovencev – kmetov.
Ljutomerski tabor je zato postavil trden mejnik narodovi zavesti, ki je čez dobro stoletje prerasla v gibanje in boj za samostojnost in svojo državo. Sogovornik v oddaji je bil dr. Miran Puconja, filozof in slavist, upokojeni dolgoletni profesor na ljutomerski gimnaziji.
