Pogovor z nemškim pesnikom, pisateljem, urednikom in založnikom Michaelom Krügerjem, častnim gostom letošnjih Dnevov vina in poezije na Ptuju
Nemški pesnik, pisatelj, urednik in založnik Michael Krüger je bil častni gost letošnjih Dnevov vina in poezije na Ptuju. Ob tej priložnosti je v slovenskem prevodu izšel izbor njegove poezije z naslovom Notranja skrivnost. V svojih pesmih, ki so melanholične, globoko eksistencialno obarvane in izrazito premišljene, se loteva različnih tem: od poezije, zgodovine, človeške minljivosti, vse do trenutnih impresij vsakdanjega življenja. V pogovoru Krüger razmišlja o mestu poezije v današnji družbi in o noči kot posebnem času za pisanje in ustvarjanje; o svojem otroštvu takoj po drugi svetovni vojni, ki ga je s starimi starši preživel na podeželju, pa tudi o temni plati svojega očeta v nacionalsocialistični stranki. Spregovori pa tudi o vlogi intelektualca v dobi globalizacije in digitalizacije.
Od nemške romantike dalje je noč – kot nasprotje dneva, svetle luči pameti ali nespameti – čas, v katerem je človek, predvsem sodobni človek, še pri sebi. Noč nas izključi, osami. Kolikor starejši smo, toliko raje imamo predstavo, da bi bili ob določenem delu dneva sami. In to imam rad pri hotelskih sobah, tam sedim, pišem, si zapisujem, berem – in to mi je pri tem v največje zadovoljstvo, da sem sam.
V vsaki družbi – ne glede na to, kako velika je, bodisi 80 milijonov kot v Nemčiji ali 300.000 kot na Islandiji – je 1432 ljudi, ki jih zanima poezija. Gre za neko konstanto, ki nikoli ne izumre. In če obstaja interes javnosti za introspekcijo, igračkanje z besedami in mislimi, nastane tako drug svet. Da ta svet pogosto priznamo šele pozneje po pesnikovi smrti, je povsem drugo vprašanje, ki sodi k temu. Pesnik mora umreti, da svojo poezijo na kakršen koli način spravi na svetlo.
Globalizacije in digitalizacije ni več mogoče odpraviti, postali sta del nas. Zgodil se je šok, bila pa je tudi lepa igra. A zdaj je to šok, ki ga moramo predelati. Vedno več je zanimivih medijskih filozofov iz Francije, ZDA, tudi Nemčije, ki morajo na novo raziskati pogoje človekovega bivanja. Veliko je majhnih poskusov, da bi to spremembo sploh doumeli.
