V Sloveniji na področju poezije trenutno izide okoli 250 novih knjižnih naslovov letno, iz česar bi lahko sklepali, da je ta literarna zvrst v razcvetu. A je ravno obratno – poezijo bere vse manj ljudi, kar pomeni, da je tudi kupcev pesniških knjig vedno manj. To je verjetno tudi eden izmed osrednjih razlogov za to, da poezijo iz svojih založniških programov umika vse več založnikov. Kakšno motivacijo imajo za njeno izdajanje tisti, ki pri tem še vztrajajo? S kakšnimi težavami se soočajo? Kakšna je razlika med pesniškimi knjigami, ki izidejo v samozaložbi in tistimi, ki izidejo v okviru državno subvencioniranih leposlovnih programov? Kakšno je razmerje med številom izdanih izvirnih slovenskih in prevodnih knjig poezije? O tem in drugih vprašanjih v tokratni oddaji z gosti: Primožem Čučnikom, ki vodi založbo Šerpa, Nadjo Dobnik, predstavnico Književnega društva Hiša poezije, pesnico Anjo Golob in direktorjem založbe Litera, Orlandom Uršičem.
Kakšno motivacijo imajo za njeno izdajanje tisti, ki pri tem še vztrajajo? S kakšnimi težavami se soočajo?
V Sloveniji na področju poezije trenutno izide okoli 250 novih knjižnih naslovov letno, iz česar bi lahko sklepali, da je ta literarna zvrst v razcvetu. A je ravno obratno – poezijo bere vse manj ljudi, kar pomeni, da je tudi kupcev pesniških knjig vedno manj. To je verjetno tudi eden izmed osrednjih razlogov za to, da poezijo iz svojih založniških programov umika vse več založnikov. Kakšno motivacijo imajo za njeno izdajanje tisti, ki pri tem še vztrajajo? S kakšnimi težavami se soočajo? Kakšna je razlika med pesniškimi knjigami, ki izidejo v samozaložbi in tistimi, ki izidejo v okviru državno subvencioniranih leposlovnih programov? Kakšno je razmerje med številom izdanih izvirnih slovenskih in prevodnih knjig poezije? O tem in drugih vprašanjih v tokratni oddaji z gosti: Primožem Čučnikom, ki vodi založbo Šerpa, Nadjo Dobnik, predstavnico Književnega društva Hiša poezije, pesnico Anjo Golob in direktorjem založbe Litera, Orlandom Uršičem.
