Ko v Sloveniji govorimo o prometni dostopnosti, imamo v mislih osebne avtomobile. Če se želimo prometa vendarle lotiti trajnostno, bo v prvi vrsti potrebno spremeniti miselnost.
Tudi na najbolj oddaljenih področjih planeta se danes ne moremo več povsem zanesti na to, da bo zrak daleč stran od najbolj umazanih človeških dejavnosti, vendarle čist. Vse bolj redno se dogaja, da tudi v tisti odmaknjeni divjini nad pokrajino lebdi tančica smoga, ki zakriva pogled in jasno priča o neizmerni količini izpustov, ki jih v atmosfero prispevamo ljudje. V zraku pač ni mej, so le takšne ali drugačne geografske pregrade, ki pomembno vplivajo na premike zračnih mas, toda v zraku ni izoliranih otočkov. Slovenija je glede geografskih pogojev, ki vplivajo na kvaliteto zraka, specifična. Kvaliteti zraka pri nas, vlogi, ki jo ima v tem pogledu promet, predvsem pa trajnostni mobilnosti se intenzivno posveča geograf dr. Matej Ogrin, izr. prof. na oddelku za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, tokratni gost oddaje Podobe znanja.
