Zakaj je bilo v 17. stoletju v okviru Akademije pomembno disciplinirati slikarja in ne recimo peka, čevljarja ali izdelovalca nožev?

»Ker se je sodobna država po Foucaultu oblikovala v intenzifikaciji pastoralnih oblik oblasti, lahko rečemo, da so spremembe, ki so se dogajale na področju slikarstva v 17. stoletju, izjemno pomembne za razumevanje sodobne umetnosti,« v knjigi Umetnost in disciplina, Zgodovina urjenja umetnikov, tkalcev in beračev v klasični dobi zapiše doktor sociologije kulture in akademski slikar Andrej Pezelj. Želja po izobraževanju, ki je eden od najpomembnejših vidikov pastoralne oblasti, je bila tako tisti temeljni kamen (samo)discipline, ki se je kalila skozi skupinske in kontinuirane oblike izobraževanja in katere rezultat sta bila spremenjena umetniška praksa in spremenjeno razumevanje umetnin v 17. stoletju. Kaj nam vpogled v prakse discipliniranja v 17. stoletju pove o sodobni umetniški produkciji? O tem bo govoril dr. Andrej Pezelj.

Saška Rakef Perko