Slovenski filmski center je v sodelovanju z raziskovalko Niko Gričar prvič objavil statistiko o zastopanosti žensk v slovenski filmski industriji. Rezultati niso spodbudni: med prejemniki javnih sredstev za celovečerne filme v zadnjih dveh desetletjih je izjemno malo žensk, 11 odstotkov, čeprav je med diplomanti režije na AGRFT in med samozaposlenimi režiserji v kulturi kar tretjina režiserk. V Sloveniji v približno 90 odstotkih primerov torej gledamo filme v moški režiji, v približno 80 odstotkih pa tudi filme, ki so jih napisali in ustvarili moški. Prvi slovenski celovečerni film, ki ga je posnela režiserka, je nastal šele leta 2002, to je Varuh meje Maje Weiss. Gostje oddaje bodo Tanja Hladnik, direktorica festivala Kino Otok, Sonja Prosenc, filmska režiserka, in Jasmina Šepetavc, filmska kritičarka in programska sodelavka festivala filma LGBT v Ljubljani.
Izsledke študije so predstavili na posvetu v okviru Festivala dokumentarnega filma (na fotografiji, avtor Iztok Dimc).
V Sloveniji v približno 90 odstotkih primerov gledamo filme v moški režiji, v približno 80 odstotkih pa tudi filme, ki so jih napisali in ustvarili moški.
Slovenski filmski center je v sodelovanju z raziskovalko Niko Gričar prvič objavil statistiko o zastopanosti žensk v slovenski filmski industriji. Rezultati niso spodbudni: med prejemniki javnih sredstev za celovečerne filme v zadnjih dveh desetletjih je izjemno malo žensk, 11 odstotkov, čeprav je med diplomanti režije na AGRFT in med samozaposlenimi režiserji v kulturi kar tretjina režiserk. V Sloveniji v približno 90 odstotkih primerov torej gledamo filme v moški režiji, v približno 80 odstotkih pa tudi filme, ki so jih napisali in ustvarili moški. Prvi slovenski celovečerni film, ki ga je posnela režiserka, je nastal šele leta 2002, to je Varuh meje Maje Weiss. Gostje oddaje bodo Tanja Hladnik, direktorica festivala Kino Otok, Sonja Prosenc, filmska režiserka, in Jasmina Šepetavc, filmska kritičarka in programska sodelavka festivala filma LGBT v Ljubljani.
