Oddaja se vključuje v praznovanje stote obletnice smrti Ivana Cankarja. V njej bomo prisluhnili pismom, ki jih je Cankar pisal gospe Štefaniji Bergmanovi iz Slovenskih goric na Rožnik konec leta 1910. Tja je šel na povabilo Alojza Kraigherja in ostal dobrega pol leta. Prav v Slovenskih goricah je napisal dramo Lepa Vida. Vendar, kot bomo slišali iz pisem, je gospo Nino in Rožnik izjemno pogrešal, saj se je le tam počutil res ?doma?. Cankarjeva pisma iz Slovenskih goric na Rožnik so kot faksimile in s spremno besedo dr. Tineta Debeljaka izšli leta 1943 ob 25. obletnici Cankarjeve smrti, likovno jih je opremila Bara Remec. Z objavo so želeli izdajatelji ?nekoliko oživiti njegovo človeško podobo?, kot je zapisal Tine Debeljak. Pred nedavnim je novo knjigo, ki vključuje to znamenito izdajo iz časa med drugo svetovno vojno, izdala Mladinska knjiga ter knjigo razširila z besedili Mihaela Glavana. V oddaji bomo tako slišali prvih šest Cankarjevih pisem, med drugim tudi tistega, ki ga je nemška oblast cenzurirala, mi pa ga seveda objavljamo v celoti.
“Če zdaj izpregovorim besedo o Rožniku, rečem kar nehote: “doma”. pravi Ivan Cankar v pismu Štefaniji Bergamnovi, ko piše iz Slovenskih goric.
Oddaja se vključuje v praznovanje stote obletnice smrti Ivana Cankarja. V njej bomo prisluhnili pismom, ki jih je Cankar pisal gospe Štefaniji Bergmanovi iz Slovenskih goric na Rožnik konec leta 1910. Tja je šel na povabilo Alojza Kraigherja in ostal dobrega pol leta. Prav v Slovenskih goricah je napisal dramo Lepa Vida. Vendar, kot bomo slišali iz pisem, je gospo Nino in Rožnik izjemno pogrešal, saj se je le tam počutil res »doma«. Cankarjeva pisma iz Slovenskih goric na Rožnik so kot faksimile in s spremno besedo dr. Tineta Debeljaka izšli leta 1943 ob 25. obletnici Cankarjeve smrti, likovno jih je opremila Bara Remec. Z objavo so želeli izdajatelji »nekoliko oživiti njegovo človeško podobo«, kot je zapisal Tine Debeljak. Pred nedavnim je novo knjigo, ki vključuje to znamenito izdajo iz časa med drugo svetovno vojno, izdala Mladinska knjiga ter knjigo razširila z besedili Mihaela Glavana. V oddaji bomo tako slišali prvih šest Cankarjevih pisem, med drugim tudi tistega, ki ga je nemška oblast cenzurirala, mi pa ga seveda objavljamo v celoti.
