Luka Juhart med priporočenimi skladatelji Rostruma 2018

S skladbo Unleashed se je Luka Juhart na predlog programa Ars uvrstil v izbor priporočenih del prestižne skladateljske tribune Rostrum - več v dnevnoinformativnih oddajah

Mednarodna skladateljska tribuna – najbolje prepoznavna z izvirnim imenom Rostrum – je najmočnejša platforma za radijsko promocijo in širjenje sodobne glasbe. Posreduje jo urednikom in producentom medijskih hiš EBU Evropske zveze radijskih postaj, ki kot globalno razvejan medijski servis dosega najširše možno občinstvo. Na Rostrumu vsako leto s predstavitvijo najnovejših posnetkov sodobne umetnostne glasbe sodeluje približno 30 radijskih postaj. V Budimpešti bodo delegati tribune, predstavniki radijev, spoznavali 55 skladb, nastalih v zadnjih petih letih. Kot običajno bodo izbrali najboljši deli v splošni kategoriji in v posebni kategoriji skladateljev pod 30. letom starosti, ob tem pa v vsaki kategoriji še deseterico priporočenih del.

Rostrum tudi letos spremlja in kot delegat tudi sooblikuje Gregor Pirš. Ob uspehu Juhartove skladbe je – po ponovnem poslušanju in po soočenju skladbe z drugimi deli tribune – o njej in o njenem avtorju zapisal:

Luka Juhart slovi predvsem kot izjemen interpret na akordeonu – še posebej in specifično v kontekstu sodobne glasbe – vse pogosteje pa se pojavlja tudi kot skladatelj. Njegovo ustvarjalno raziskovanje je odprto, nedogmatično, predvsem pa povezano z iskanjem pravega »glasbenega mesa«, múzične substance v kontekstu avantgardnih stremljenj. V skladbi Unleashed, ki jo tudi sam izvaja, skupaj s skladateljem Urošem Rojkom na klarinetu, in v povezavi z Rojkovo skladbo VOX, odkriva svetove nenavadnih instrumentalnih gest, eksperimentalno nadgrajenih virtuoznih zvočenj, ki se sestavijo v strukturirano, in hkrati živo, duhovito stvaritev.”

Kot najboljše delo tribune so delegati v generalni kategoriji izbrali skladbo Quake za čélo in komorni orkester islandskega skladatelja Pálla Ragnarja Pállsona“Tipično nordijsko zvočno sferiko Pallson učinkovito širi z nenavadnimi zvočnimi barvami in tako izpričuje duhovno klimo Islandije, ki je na tribuni ta eminenten uspeh doživela prvič,” poroča naš delegat. V kategoriji skladateljev, mlajših od 30 let, je z orkestersko fantazijo le caffe de nuit slavil Nizozemec Jan Peter de Graaf.

Slovenska udeležba je v vzponu. Če so nekdaj priporočila del slovenskih skladateljev prihajala na vsako desetletje, so se v zadnjih letih zgostila. Leta 2015 je simfonični prvenec Cancro Mateja Bonina postal »izbrano« delo v kategoriji avtorjev pod 30. letom. Tistega leta je Vito Žuraj  s skladbo Runaround in posnetkom Ansambla Modern ponovil uvrstitev med »priporočena« dela, kamor se je uvrstil leta 2012 z Warm up za rog in tolkala. Pred tem so v skupino priporočenih del prišle skladbe Nevilla Halla, Uroša Rojka, Lojzeta Lebiča in Primoža Ramovša.

Tribuna je v preteklosti hitro prepoznala kakovost skladateljev, ki jih danes štejemo za glasbene klasike dvajsetega stoletja, ustvarjalce, kot so Luciano Berio, Witold Lutosławski, Elliott Carter, Luigi Nono in Henri Dutilleux. Med izbranimi skladbami najdemo številne, ki so se izkazale za mejnike v glasbeni umetnosti zadnje polovice stoletja, denimo Lontano Györgya Ligetija, Žalna glasba Lutosławskega, Ancient Voices of Children Georgea Crumba in De Staat Louisa Andriessna.

Zemljevid sodelujočih držav

Letošnji slovenski izbor predstavljata dva skladatelja – naneslo je, da sta oba hkrati tudi izvajalca svojih del. Urednik izbora Gregor Pirš še dodaja, da gre za slogovno zelo različni deli, obe zaznamuje ironiziranje, obe sta izrazito virtuozni.

Luka Juhart: Unleashed (2015)
izv.: Luka Juhart (akordeon), Uroš Rojko (klarinet)
koncertni posnetek, Španski borci, december 2015

Luka Juhart Vir: Luka Juhart/fb

Skladbo je posvetil prijatelju Urošu Rojku, kot samostojno skladbo ali kot drugi stavek k Rojkovi skladbi VOX. Juhart ob svoja dela redno postavlja skrbno izbrano poezijo; tokrat ga je pri pisanju inspirirala pesem Srečka Kosovela: Moja pesem je eksplozija, / divja raztrganost. Disharmonija. / Moja pesem noče do vas, / ki ste po božji previdnosti, volji / mrtvi esteti, muzejski molji, / moja pesem je moj obraz.

Luka Juhart je glasbenik, akordeonist in pedagog. V vsem, kar počne, je neka vztrajnost, trmasta prepričanost. Že vrsto let se neutrudno posveča sodelovanju s sodobnimi skladatelji, pri njih naroča nova dela, skupaj z njimi vstopa v ustvarjalne dialoge in tako je do danes sam ali v različnih zasedbah pripravil vsaj 60 krstnih izvedb novih del. Poglabljanje v sodobno zvočnost je pri Juhartu nekaj več kot le iskanje in zapolnjevanje repertoarne niše. Še vedno na primer redno igra baročno glasbo. Njegov pogled na sodobno glasbo se tudi sicer zaklinja zoper omejevanje, rad improvizira, od leta 2013 pa tudi sklada za komorne zasedbe. V svojih skladbah se odziva na poezijo in sodobne izvajalske prijeme, ki pa jih postavlja v službo celovitega performativnega učinka dela.

Žiga Stanič: Klavirski koncert (2015)
Žiga Stanič (klavir)
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Simon Krečič
studijski posnetek, marec 2016

Žiga Stanič

foto: zigastanic.eu

Koncert je zasnovan enostavčno, njegova notranja zgradba pa se naslanja na začetno glasbeno misel, zvočno utripanje tonskih ploskev oz. nihanje amplitude posamezne zvočne informacije v fazah tiho-glasno. Skladba gradi svoj glasbeni potencial na zvočnih in barvnih učinkih, ki jih zaznamuje uporaba razširjenih izvajalskih tehnik orkestrskih glasbil in razmeroma pester nabor tolkal.

Staničeva glasbena govorica je zaznamovana s številnimi onomatopoijami, npr. različni živalski glasovi, tinitus (ali zvenenje, pisk v ušesih), ki po najglasnejšem mestu skladbe sledi poslušalcu v tišino, uporaba paragrama Pater Noster v kombinaciji s simulacijo stenske ure, imitacija inverznega poslušanja glasbe (vrtenje LP plošče nazaj), “ukrivljanje zvoka”, kakršno nastane ob hitrejšem vrtenju plošče, itd. Klavir je večinoma obravnavan kot tolkalsko glasbilo, hitrost izvajanja nanj pa nas opominja na dejstvo, da se psihoakustično vsaka melodična linija, če jo poslušamo v dovolj hitri izvedbi, začne zlivati v premično zvočno ploskev, kjer poslušalec ne more več razlikovati posameznih tonov, saj ostane samo še zavesa zvoka.

Žiga Stanič je študiral klavir, kompozicijo in dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je iz področja glasbene teorije 20. stoletja tudi doktoriral. Je avtor preko 200 glasbenih del. Od leta 2002 deluje kot glasbeni producent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.